Čas res BEŽI, še nekaj dni in bo marec!!!? In tole je šele prva objava v SREČNEM letu 2013 :-)
"Dolžna" sem še zapis in slikice z letošnjega lavinskega tečaja v organizaciji Rettungshundestaffel Bruneck Südtirol...
Že tretje leto zapored smo se v januarju, točneje v nedeljo, 20.1. zbrali na gorskem prelazu v Dolomitih Würzjoch po nemško oz Passo del erbe po italijansko. Mi smo ga že leta 2011 poimenovali "Prelaz zelišč" - kar tudi je pravi prevod.
Nastanjeni smo bili v družinskem hotelu, prijaznih gostiteljev Fritza in Edeltraud, ki v vsakem vzbudita občutek domačnosti.
Tokrat smo se tja odpravili v sestavi Tadeja&Nawal, Srečko&Lucky, Robi&Gana ter midve z Minny.
Žal nimamo nobene skupne fotke...
"Dolžna" sem še zapis in slikice z letošnjega lavinskega tečaja v organizaciji Rettungshundestaffel Bruneck Südtirol...
Že tretje leto zapored smo se v januarju, točneje v nedeljo, 20.1. zbrali na gorskem prelazu v Dolomitih Würzjoch po nemško oz Passo del erbe po italijansko. Mi smo ga že leta 2011 poimenovali "Prelaz zelišč" - kar tudi je pravi prevod.
Nastanjeni smo bili v družinskem hotelu, prijaznih gostiteljev Fritza in Edeltraud, ki v vsakem vzbudita občutek domačnosti.
Tokrat smo se tja odpravili v sestavi Tadeja&Nawal, Srečko&Lucky, Robi&Gana ter midve z Minny.
Žal nimamo nobene skupne fotke...
Tokrat nas je bilo preko 50 vodnikov in psov, zbranih iz Avstrije, Nemčije, Italije, Švice in Slovenije.
Inštruktorji smo bili: Matthias, ki je tudi predsednik bruneške enote, Hermann, Charly in Gerd in Avstrije ter Jerneja, Dušan in jaz iz Slovenije.
Tokrat je bilo res VEEELIKO snega in napoved za prve tri dni je bila sneženje. Prelaz leži na 2000 metrih in za januar je to pač logično.
Seveda pa ni najbolj fajn za pot do tja. Opremljeni smo sicer bili, a domačini so kljub sneženju in že dokaj spolzki cesti vozili divje. Tako da smo imeli veliko sreče v nesreči, ko je mene v enem izmed ovinkov zadela voznica, ki jo poznam in je bila tudi udeleženka tečaja. Na srečo je trk občutila le pločevina, nikomur ni bilo nič, le mene je strah malo ohromil. A me je rešil Srečko, HVALA!
No lavinski tečaj se je burno pričel...
Letos ga je prvič vodil Matthias. O tem, da bo prevzel enoto, sva govorila že predlani na IRO izpitih v Kopru. Ima dobro ekipo mladih, zagnanih vodnikov, ki so se super izkazali pri organizaciji tečaja.
Jaz pa sem Matthiasu obljubila, da bom pomagala pri birokraciji in administrativnih zadevah. Še posebno za IRO izpite, ki so potekali ob zaključku tečaja.
V ponedeljek nas je pričakal nov sneg in 5 skupin se je pognalo v hrib, do svojih delovišč. Dve skupini pa sta ostali na delovišlih za hotelom.
Moja skupina, v kateri so bili poleg Tadeje in Robija še Monja, Umberto, Julian in Fabienne, je prvi in drugi dan delala na deloviščih na planini, dobre pol ure hoda od hotela, pod mogočno goro Peitlerkofel
Najprej smo seveda pripravili plazišče in 5 skrivališč, potem pa smo se pogovorili kaj psi že znajo in naredili plan za delo naslednjih 4 dni.
Žal vreme prva dva dneva ni dopuščalo, da bi naredili kako fotko. Pravzaprav smo bili bolj pridni pri delu in smo se vsakemu psu in vodniku posvetili. Teoretično in praktično smo obdelali igro s psom, ki so jo tudi vsi vodniki osvojili. Psi pa so uživali in pokazali ogromen napredek že naslednji dan. Postali so močnejši, samozavestnejši v igri.
Seveda je bil poudarek na kopanju, želji psa priti do osebe in se z njo igrati v snežni luknji.
Ker se Monja s svojima psoma Banditom in Akiro pripravljala na izpit smo za njo vadili izpite situacije. Tako so se tudi mladi vodniki naučili, kako potem izgleda "končna verzija".
V torek smo z delom na deloviščih končali prej, saj je bilo planirano še predavanje o sodniranju, tovariški in organizirani pomoči in prvi pomoči, ko najdemo ponesrečenca v snežnem plaz. Prvi del je pripravil Dušan Weber, jaz pa sem prevajala v nemščino. Osnove prve pomoči, pa o predstavili trije medicinski tehniki in nekaj postopkov smo ponovili tudi praktično.
No v sredo pa je končno posijalo sonce.
In ta dan je naša skupina delala na plazišču za hotelom. Izkoristili smo novo delovišče in za pse pripravili preizkus, kaj so se naučili. Vsi so se dobro izkazali.
Ta dan smo se tudi posvetili igri, pa usmerjanju psa na plazišču, sneg je tudi dopuščal, da smo pse učili vztrajnega kopanja... Da jih le to pri delu v snegu pripelje do uspeha, do osebe in seveda do igre.
Ker pa sta bila za nami že dva dneva dela smo tudi ponovili teoretične osnove igre in vsem sem postavila izivalno vprašanje: Kaj ste si najbolj zapomnili?
V sredo popoldne nam je Jeremias Janki iz REDOG-a pripravil zanimivo predavanje Termika v ruševinah in na prostem. Monja, Melanie in jaz pa smo pripravljale tudi vse potrebno za zaključek tečaja.
Zadnji dan je skupina zopet odšla na zgornja delovišča, mene pa je ujel en virus, ki je je krožil med nami in veliko vodnikov je obležalo. Tako sem imela čas da pripravim vse potrebno za IRO lavinski izpite, ki se je pričel v petek.
Lavinski tečaj se je zaključil v četrtek zvečer s svečano podelitvijo diplom za uspešno opravljen tečaj. Organizator pa se je zahvalil tudi vsem inštruktorjem s praktičnim darilom južnotirolskih dobrot.
Večer smo preživeli ob pesmi in druženju, a se vseeno zgodaj odpravili spat, saj so se v petek zjutraj ob 8 uri že pričeli izpiti. Sodila sta Gerd Thanner in Pavel Sabacky.
Naši Srečko, Tadeja in Robi so pomagali pri organizaciji na plazišču oz pri poslušnosti. Jaz pa sem vodila pisarno. Rezultate so mi sproti sporočali in tako so bile delovne knjižice in lista z rezultati ob koncu dneva že pripravljeni.
Ker pa je bilo ta dan jasno in pod Peiterkoflom zelooo mrrrzlo so naši pustili pse v hotelu. V pavzi sem tako sprehodila Nawal in Minny. Lucky in Gana pa sta se sprehodila s Saskio.
Popoldne ko so se naši vrnili se je Tadeja odpravila na sprehod z Minny in Nawal in naredila nekaj super fotk:
V soboto so se izpiti zaključili prej kot v petek.
Pisarna je delovala hitro in kmalu po zadnji vaji, ki je bila prevoz s transportnim sredstvom (ratrakom), kar je potekalo za hotelom, sta sodnika lahko podpisala delovne knjižice, sodniške liste in diplome.
Matthias je bil upravičeno ponosen, saj so vsi trije vodniki iz bruneške enote uspešno opravili izpit. Saskia in Ebby sta bili uspešni tako na predizpitu kot RH L A.
Monja, ki je delala v moji skupini pa je bila uspešno opravila RH L B z Banditom in veteranko Akiro.
Na splošno so bili izpiti zelo uspešno, saj je od 30 reševalnih parov kar 20 opravilo izpit.
Zadnji večer smo preživeli v bolj sproščenem vzdušju, saj nas je v nedeljo čakala le pot domov.
Z Matthiasom in ekipo smo se dogovorili za skupni trening maja v Brunecku in avgusta v Ljubljani.
Se že veselim!
In seveda vidimo se v januarju 2014 na prelepem Würzjochu
Hvala Tadeji za fotografiranje... zato je pa žal ni na nobeni fotki :-(
Ni komentarjev:
Objavite komentar