dobrodošli

kako sem prišla "na psa" in tam ostala oz. "a je to meni hobi"

torek, 21. avgust 2012

Poletne počitnice 2012

Tkole smo se imele na letošnjem poletnem dopustu v kampu Finida...
Zgodnje vstajanje in sprehod ob sončnem vzhodu, po rdeči zemlji in med robidnicami...
Potem pa plavanje:




Malo poziranja:




Pa drugačnih perspektiv:
Popoldne pa smo počivali:
In čuvali račko:


Tolk je bila pridna tale punca Minny, prav res in je celo pozirala, kar ponavadi neče...
Fajn dopust je bil!!!

torek, 7. avgust 2012

Obljuba ...

... dela dolg :-)
V juniju sva bila z Gregorjem na seminarju pri Tobiasu Oleyniku. Kratko poročilce, predvsem pa slike sem že objavila tule, obljubila sem pa tudi, da bom kaj več napisala... kaj novega sva slišala in se naučila!
Torej kar nam je Tobias predaval je deloma zbrano v članku, ki ga je napisal za revijo Der Gebrauchshund. Pravzprav je to prvi del iz serije člankov o njegovem načinu dela.
In da sem zoopet po dolgem času malo "potrenirala" nemščino sem članek prevedla.
Veselo branje:

Der Gebrauchshund, Nr.2/2012; Tobias Oleynik, Das NePoPo-System

NePoPo – sistem
Serija člankov o šolanju avtorja Tobiasa Oleynika

Prvi del

Filozofija
Veliko pot vodi v Rim! S tem člankom želim prikazati eno izmed poti/načinov šolanja psov. Eno izmed veliko poti v Rim …
Avtor ideje in koncepta tega načina šolanja je Belgijec Bart Bellon. V Nemčiji ta način šolanja tako Bart osebno, kot tudi člani ekipe, ki jo je Bart ustanovil Pro StaffTeam (Jogi Zank, Michale Kaiser, Frank Rotlieb in Jens Wicher), podajajo naprej zainteresiranim vodnikom psov. Jaz osebno sem Barta prvič doživel »v živo« pred 10 leti na seminarju v Haßlebnu (Thüringen) in ga še danes vidim kot svojega mentorja. Že takrat je bil eden on njegovih priljubljenih stavkov: »V modernem IPO športu je bistvo najti ravnotežje med motivacijo in koncentracijo.« Šele veliko pozneje sem dojel bistvo, ki tiči za tem stavkom. Zanimivo pa je, da ta stavek še do danes ni izgubil pomena!
Če nekoliko podrobneje pogledamo zahteve današnjega pravilnika (IPO, stanje 1.1.2012). Med drugim se zahteva, da pes vaje izvede pozorno, veselo in natančno, da dobi maximalno število točk. To za nas vodnike psov pomeni: Če imamo psa z veliko motivacijo, torej z visokimi nagoni in energijo, delo izgleda spektakularno, ampak obstaja velika nevarnost, da naredi drobne napake in je nenatančen. To se seveda pozna pri sodnikovi oceni.
Na drugi strani imamo lahko psa, ki je koncentrirano na povelja vodnika in vaje izvaja tehnično pravilno. Ampak gledalci pri takem delu ne vidijo, da pes dela »s srcem«. Delo je »pravilno» in »natančno«, ampak manjkajo veselje (in tako ni hitrosti), moč in »žar«.
Bart mi je enkrat rekel: »Tobias, ko s psom opravljata vaje na izpitu ali tekmovanju, morajo gledalci reči: »Wow, ali si videl harmonijo, tehniko in hitrost tega tima?««
Osebno mislim, da mora IPO šport izkazovati ravno to (ne nazadnje moramo navdušiti splošno javnost in s tem navdušiti za naš hobi tudi naše naslednike!).
Gre torej za to, da najdemo najboljše razmerje med »motivacijo« in »koncentracijo«. 2011 sem imel s svojim psom Kuba vom Fluchtweg z 98 točkami najboljšo poslušnost na WUSV SP za nemške ovčarje v Ukrajini. To je bil neopisljivo lep občutek, pokazati Kubino znanje in stopnjo izšolanosti. Ampak moram po pravici povedati, da je bilo na treningih včasih težko najti to ravnotežje.
Kako lahko bi bilo vse skupaj, če bi lahko Kubi enostavno rekel, kaj mora narediti. Žal seveda to ni bilo mogoče. Psi ne govorijo nemščine! To seveda vedo vsi vodniki. In vendar se vsi smehljamo ob tem dejstvu, saj je vsak pri treningu uporabil besede kot so:« pravilno, ja, natančno, boljše, mirno, tiho«.
»Jezik« naših psov je neverbalna komunikacija! Drugače kot mi ljudje, ki se sporazumevamo z govorom, se naši partnerji sporazumevajo večinoma z brez glasovno komunikacijo: mimika in geste.
Tukaj je razlog, zakaj prihaja med psi in ljudmi do nesporazumov. Učitelj človek in učenec pes ne govorita istega jezika. Poleg tega spoznanja, morajo dobri vodniki vedeti še veliko o tem kako se pes uči. »Kako nekaj povem svojemu psu« je osnovno vprašanje!

Pozitivno in negativno nagrajevanje
Da naučimo določeno vedenje uporabljamo tako imenovane ojačevalce. Ojačevalec je nek signal (hrana, lahek poteg z vrvico), ki na vedenje psa vpliva tako, da pes to vedenje pogosteje in hitreje ponavlja ali pa ga opusti. Strokovna terminologija uporablja pozitivni in negativni ojačevalec – imenovan tudi pohvala, nagrada – (pozitivno: nekaj dodati, negativno: nekaj odvzeti).
Enostavno povedano: Če pes naredi TO, kar želiš, dobi TO, kar on želi. To je lahko npr. hrana ali igrača (žoga, klobasa, ipd). To je pozitiven ojačevalec.
Nasprotno temu je negativni ojačevalec. Pes bo dejanje v prihodnosti naredil večkrat, če s tem da to stori, lahko prepreči, omeji ali se izogne nečemu malo neprijetnemu. Frederic Skinner je te zakone vedenja preučeval v tako imenovanem Skinnerjevi kletki in je to imenoval »operantno« (instrumentalno) kondicioniranje.
Če opišem z lastnimi besedami: Pes stalno »preverja«, ali ima njegovo vedenje negativne ali pozitivne posledice.



Nagrada
Kazen
Pozitivno
Dodati nekaj PRIJETNEGA
Dodati nekaj NEPRIJETNEGA
Negativno
Odvzeti nekaj NEPRIJETNEGA
Odvzeti nekaj PRIJETNEGA

Oba načina, tako pozitivni kot negativni imata svoje dobre in slabe lastnosti.
Če pogledamo psa, ki ga šolamo izključno po pozitivnem načinu nagrajevanja, imamo partnerja, ki vaje z veseljem izvaja. Ampak v preteklosti sem večkrat videl, da ta sistem ni zanesljiv. Posebno takrat, ko imamo motečo »motivacijo«, se pokažejo slabosti in omejitve tega sistema.
Pes je in ostane oportunist! Dela samo stvari, da izboljša svojo situacijo. Seveda lahko s koščkom hrane psa naučim vaji sedi in prostor, ampak težko bom psa, ki ima lastnosti službene pasme s koščkom briketrirane hrane odvadil preganjati divjad!
V IPO športu so motnje lahko sledeče: vonjave z žara v bližini, goneča samica med gledalci, gledalci s klikerjem ali bičem, aplavz po dobri vaji naprej itn.
Dejstvo: Kjer je »ja«, tam mora biti tudi »ne«.
Ampak zakaj bi moralo biti negativno nagrajevanje sestavni del učinkovitega treninga?
Poglejmo si znanstveno študijo, ki govori o tej tematiki, bolj podrobno.
Das Safety Traninig, Daniel F. Tortora
Že leta 1983 je Daniel F. Tortora iz Amerike opravljal študije z agresivnimi psi. Da je pse obvladoval s 15 različnimi povelji, je uporabil 3 različne načine šolanja. V eni skupini so bili psi nagrajeni izključno z igro (pozitivno nagrajevanje). V drugi skupini, so ob nastopu agresije, na pse vplivali z E-ovratnico. Tretja skupina je delala po tako imenovanem Safety Traninig, Najprej so naučili kaj pomenijo posamezna povelja s pomočjo igre, potem pa so zelo zgodaj uvedli negativen ojačevalec – takoj po povelju so na pse vplivali z E-ovratnico, impulz je bil vedno močnejši, dokler pes ni izvedel povelja, takrat je negativni vpliv prenehal.
Ko so primerjali tri skupine, se je izkazalo da so psi v skupini, ki je delala po Safety Traninig, povelja izvajali tudi pri močnejših motnjah in z večjo zanesljivostjo.
Če povzamem. Veselje do dela in izžarevanje energije je pri psih, ki so šolani po sistemu pozitivnega nagrajevanje, povsem jasna prednost. Ampak ta sistem ne da vedno zanesljivosti pri delu. To se je izkazalo pri šolanju s pomočjo uporabe negativnih ojačevalcev, kjer pa manjkata veselje do dela in izžarevanje energije. Logična posledica je uporabiti oba sistema šolanja v enakem deležu.

NePoPo – sistem
NePoPo – sistem uporablja oba načina, tako pozitivno kot negativno nagrajevanje. Je pa potrebno povedati dve stvari o negativnem nagrajevanju.
1.     Paleta iz izbor pripomočkov, s katerimi lahko na psa vplivamo z rahlim negativnim vplivom obsega od dotika z roko (manualni kontakt) do kovinske ovratnice, vrvice, biča, bodeče ovratnice (mehanski kontakt) do E-ovratnice. Katerega od navedenih pripomočkov vodnik uporablja pri treningu, je prepuščeno njemu. Posebno pri NePoPo – sistemu lahko uporaba E-ovratnice služi samo zato, da nadzorujemo ali je osnovno šolanje utrjeno, ne pa zato da ga nadomesti.
2.    Moč neprijetnega vpliva mora pes zaznati, nikakor pa psu ne sme povzročati bolečine.

Naš moto je »tako veliko kot je potrebno in tako malo kot je mogoče.«
Pes se mora naučiti, kako lahko s svojim vedenjem izključi neprijeten vpliv in v se kasneje temu vplivu izogne.
Ta vpliv bi lahko primerjali z alarmnim sistemom modernih avtomobilov. Ko se odpeljemo, ne da bi se pripeli z varnostim pasom, se po kratkem času prične neprijeten zvok. Ta zvok ne povzroča bolečine, ampak me vseeno kar hitro prepriča, da se privežem. Kako prijetno je, ko ta zvok, ki para živce, končno utihne. Torej je za nas »pozitivno«, če ta »vpliv« preneha.
Naš cilj je, psa izšolati tako, da je vesel in da vaje izvaja vsakič zanesljivo. V praksi to izgleda takole: Psa se s prstom tako dolgo dotikamo na križcu, da se vsede. Potem dobi takoj košček hrane. Tem primeru smo psa nagradili na oba načina. Pes izključi nekaj blago neprijetnega (negativno nagrajevanje) in vodnik k temu doda še nekaj prijetnega (pozitivno nagrajevanje).
Rezultat po koncu šolanja je pes, ki ga lahko obremenimo in je zanesljiv, pri delu pa izžreva posebno energijo. Ne samo, da tak pes vaje rad izvaja ampak jih tudi izvede zanesljivo.

Vir: Saftey Trainig: The elimination of Avoidance-Motivated Aggression in Dogs, Daniel F. Tortora, Journal of Experimental Psychology: General, 1983, Vol. 112, No. 2, 176-214


Prevod: Katja Skulj, dr.vet.med.

petek, 3. avgust 2012

Za spomin...

Včasih smo imeli "spominske knjige" v kateri so ti prijatelji napisali lepe misli. Mislim, da se iz šolskih časov nobena ni ohranila, bi morala malo po zaprašenih predalih pobrskat...
Izguba prijatelja me je spomnila kako minljivi smo... 
in naredila sem nekaj kar je že dolgo zapisano v mojem "to-do" listu... FILMČK o Minny:




Ideja je bila sprva narediti filmček o tem kaj Minny še počne, poleg reševanja, RO, IPO... Torej lovljenje frizbija, učenje osnov agilityja, trikci, pa še kaj... No to bo pa naslednji projekt!