dobrodošli

kako sem prišla "na psa" in tam ostala oz. "a je to meni hobi"

torek, 25. september 2012

Vaja "Železniška nesreča v Ljubljani"...

je potekala 22.9. v sklopu 1. Kampa Zavoda Vizija Varnosti, Zadnji, tretji dan kampa je organizator Zavod Vizija Varnosti predvidel  skupno vajo udeležencev kampa in ostalih prvih posredovalcev v primeru večje železniške nesreče. Poleg gasilcev, ki jo bili udeleženci kampa, smo sodelovali še policisti, reševalci, vodniki reševalnih psov. 

Vsak je "igral" svojo vlogo, kot bi jo v primeru take masovne nesreče. Reševalci so prišli iz UKC Ljubljana iz PHE Ljubljana in iz ZD širom Slovenije. 

Da pa vse skupaj ni bila samo štabna vaja so sodelovali tudi prostovoljni gasilci in njihovi družinski člani, kot "ponesrečenci". Označeni so bili z rumenimi brezrokavniki, s številkami, imeli so posebne tablice z opisom poškodbe. Na podlagi tega so zdravniki vršili triažo.


Delo so nadzorovali in ocenjevali inštruktorji, vsak za svoje področje.
Cilj sobotne vaje je bil preveriti štabno vodenje, kot tudi komunikacijo in sodelovanje med posameznimi enotami reševalcev. Z analizo ugotoviti "šibke" točke in jih popraviti.
Vaja je potekala dopoldne in popoldne. Namen je bil, znanje pokazano v dopoldanskem času, analizirati in popoldan še enkrat "preigrati" scenarij vaje brez napak...

Koordinator za delo reševalnih psov pri samem reševanju je bil Dušan Weber iz DVRPS. Vodnike reševalnih psov pa sta nas vodila Vera in Grega. Iz ERPS smo sodelovali Lidija, Saška, Peter, Anže, Nadja, Živa, Jani, Aleš, Maja, Tina K in jaz, pridružili sta se nam še Staša in Žana in DVRPS. Janez je bil zadolžen za logistiko. 



Naloga vodnikov reševalnih psov oz bolj naloga naših psov je bila preveriti, če se udeleženci nesreče v paniki in šoku niso razbežali v okolico, kot tudi preiskati razbitine vlakovnih kompozicij.



Naša naloga je bila kar zahtevna... Poleg teh opuščenih tirov, kjer so bile lokomotive, ki so služile za simulacijo nesreče, poteka dejavna mednarodna proga, kjer vlaki vozijo po voznem redu, tudi s hitrostjo 100 km/h. Vodniki smo morali biti zelo pozorni, kje pes preiskuje in ga imeti ves čas na očeh. 
Vodniki smo delovali v trojki - trije vodniki s psi, ki smo bili samostojna enota s svojo vodjo. To je bil eden izmed vodnikov, ki je imel tudi GPS, s katerim je označil vse najdbe ponesrečencev. 
Naše delo je na mestu nesreče koordiniral Grega, Vera pa je imela pregled na delom celotne ekipe vodnikov reševalnih psov. Razdeljeni smo bili v štiri trojke in glede na potrebe in sporočila iz štaba - vodstva vaje, nas je razporejela, kjer je bila potrebna pomoč reševalnih psov.
Ko smo ponerečene osebe našli, je bilo pomembno pravilno sporočanje vodji ekipe vodnikov reševalnih psov, ta je obvestil vodjo lokacije, ki je poslal na mesto najdbe gasilce in zdravniško ekipo. Najdenega ponesrečenca nismo smeli pustiti samega dokler, ga ni prevzela druga reševalna ekipa. Potem smo lahko nadaljevali svoje delo.



Gasilci so ponesrečene osebe glede na poškodbe in navodila zdravnika, s pomočjo različnih tehničnih sredstev predali zdravniškim ekipam, ki so v bližini lokacije nesreče pripravili varno triažno mesto, kjer se je odrejalo transport v bolnišnice oz zdravniško pomoč na triažnem mestu.
Po koncu popoldanskega dela je sledila kratka analiza dela, Pokazalo se je, da so vse ekipe prvih posredovalcev v primeru masovne nesreče, na podlagi ravnanja in ugotovitev iz dopoldanskega dela, popoldne precej boljše opravila svoje delo. 
Seveda pa bo podrobna analiza pokazala kaj vse moramo še izpopolniti, da bo posredovanje vseh ekip v primeru množične nesreče kar najbolj optimalno.

Slike sem si sposodila pri Gregatu in na strani Siol.net. HVALA!