... sedaj ko jutri odhajam na sojenje IRO izpitov v Avstriji, ki so tudi državno prvenstvo, na katerem bom sodila že četrtič v zadnjih petih letih še članek, ki sem ga napisala o svojem prvem sojenju na IRO izpitih v Avstriji:
IRO IZPITI, KRONEUBURG, AVSTRIJA, 4.-6. maj 2007
V koledarju Mednarodne organizacije reševalnih psov - IRO za leto 2007 je dvanajst terminov za izpite reševalnih psov po izpitnem programu IRO in FCI. Izpiti največkrat potekajo v disciplinah: iskanje v ruševini, iskanje pogrešanih na terenu in slednje. V Kroneuburgu pa so potekali tudi v disciplini reševanje iz vode.
Delegirani smo bili trije IRO sodniki: Detlef Kühn, Jaroslav Sedlak in Katja Skulj. Zaradi velikega števila prijavljenih reševalnih parov, pa je bil naknadno za soboto določen še četrti sodnik Gerd Tanner.
V četrtek popoldne sem prišla v mestece Kroneuburg, na poligon društva HWR, ki so bili organizatorji izpitov. Ker sem bila določena, da v petek sodim poslušnost sem si, skupaj z vodjem poligona, ogledala kako so ga pripravili in se dogovorila vse potrebno za izvedbo izpita: strel, skupina, pes v skupini, hrup za motenje, oznake za odlaganje in plazenje.
Potem sem si skupaj z vodjem izpitov Erikom Koczijem, vodjem delovišča ruševina in sodnikom Jaroslavom Sedlakom ogledala še delo ruševino oziroma opuščeno zgradbo in teren za iskanje pogrešanih oseb. Za soboto in nedeljo sem bila določena da sodim iskanje pogrešanih oseb. Obe delovišči sta bili v bližini mesta, kjer smo bili sodniki nastanjeni v hotelu.
V petek so se izpiti na vežbališču pričeli ob 9 uri. Izmenično so vodnikov opravljali vaje poslušnosti in premagovanja ovir – sodil je Jaroslav Sedlak. Tretji sodnik Detlef Kühn pa je v petek sodil vsaj iskanja – sledenje, iskanje pogrešanih in iskanje v ruševini.
V petek je večina vodnikov opravljala izpite prve stopnje. To se je pokazalo tudi pri vajah poslušnosti. Mogoče še najbolj pri vaji plazenje, ki pri večini psov še ni bila dobro naučena. Pri vaji plazenja mora biti pes stalno s komolci in prsmi na tleh, z zadnjimi nogami pa se lahko malo dviguje. Preplaziti mora 10 metrov. Psi so tudi velikokrat zamenjevali vaje v gibanju, tako so se namesto stoj vsedli, namesto da bi sedeli so ležali.
Nekaj reševalnih parov, pa je pokazalo zelo dobro znanje in usklajenost pri vajah poslušnosti. Najboljše znanje sta pokazala vodnik in pes iz Turčije, ki je prvič opravljal izpit. Vse skupaj sem ocenila 20 reševalnih parov.
V petek so se izpiti končali okoli 18 ure. V prijetni družbi smo se sodniki in vodniki, člani društva, ki je izpite organiziralo, se še kar nekaj pogovarjali o šolanju in delu psov.
V soboto so se izpiti na vseh deloviščih pričeli že zelo zgodaj. Ta dan se ocenjevala iskanje pogrešanih oseb. Z vodjo delovišča in markerji smo se dobili ob že 5:30. Tri markerje smo razporedili v iskalno območje, ki je bil polporaščen listnat gozd v katerem je bilo ogromno čemaža, ki ima zelo močan vonj. Zanimalo me je, če bo pse kaj motilo, pa ni bilo nobenih težav. Ta dan so reševalni pari opravljali le izpite druge stopnje. Pes in vodnika morata v 20 minutah preiskati 300 m dolga in 50 metrov široko iskalno območje. Sredinska linija je bila potka skozi gozd, ki je naredila dve kljuki v levo. Pes je moral res preiskovati 50 metrov daleč, saj so bili markerji skriti na robovih.
Ta dan je bil za iskanje zelo ugoden. Zjutraj je sicer še nekoliko rosilo in zaradi nižjega pritiska so morali prvi psi, ki so opravljali izpit preteči več, da so prišli do vonjave, ki se je širila od skrite osebe. Okoli 8h pa je pričelo pihati in je psom precej olajšalo delo. Nekateri so res na velike razdalje dobili vonjavo in vodniki so morali pokazati kar dobro fizično kondicijo, da so trikrat hitro pretekli tudi razdaljo 200 metrov do markerja in nazaj do sredinske linije.
Večina psov je bila zelo dobro vodljiva in so po navodilih in usmerjanju vodnika preiskovali iskalno območje. Večina vodnikov je bila tudi že izkušenih in je znala prepoznati, kdaj ima pes vonjavo v nosu in takrat je pustila psa, da je vonjavo zasledoval do markerja – skrite osebe.
Z izjemo nekaj psov so ostali oblajali vztrajno, glasno in do prihoda vodnika ostali ob markerju in lajali. Neuspešna sta bila le dva reševalna para.
Popoldne smo preživeli v prijetnih prostorih društva, kjer smo v debatah izmenjevali izkušnje. Organizatorji so tudi pripravili projekcijo slik, ki so bile posnete ta dan, predvsem z izpitov reševanja iz vode.
V nedeljo zjutraj so se zlovešče napovedi vremenoslovcev izpolnile. Deževalo je celo noč in prav nič ni kazalo, da bo nehalo. Vodja iskalnega območja, markerji in sodnica smo bili ob pol sedmih na parkirišču pred gozdom. Vodniki, ki so ta dan markirali, niso imeli sreče, saj dež do konca ni prenehal.
No kljub vsemu, vodniki reševalnih psov smo navajeni dela v vsakih vremenskih razmerah, zato smo z delom pričei ob sedmi uri. Ta dan je izpit opravljalo 10 reševalnih parov, eden izmed njih izpit prve stopnje, ostali izpit druge stopnje.
Kljub neugodnim razmeram, nizek pritisk, dež, velika vlaga so psi dobro delali. Občasno je zapihal rahel veter, kar je pomagalo psom, da so vonj skrite osebe dobili že na večje razdalje. Večinoma so bili vodniki z veliko izkušnjami, ki so z dobro taktiko iskanja in vodenjem psa, našli vse tri osebe prej kot je bil čas iskanja. Dva reševalna tima pa žal nista bila uspešna.
Ta dan so bili na vrsti tudi 4 naši reševalni pari iz ERPS (Enote reševalnih psov Slovenije). Vsi so pokazali zelo dobro delo in našli vse tri osebe prej kot v 20 minutah. Psi so sistematično, po navodilih vodnika preiskovali iskalno območje. Najdeno osebo so vztrajno nakazovali do prihoda vodnika.
Z delom smo zaključili okrog poldne in takrat je tudi prenehalo deževati.
Odpravili smo se na vežbališče, kjer so še potekale vaje poslušnosti in premagovanja ovir.
Ko so vsi reševalni pari zaključili z delom, so organizatorji zelo hitro pripravili končne rezultate. Sodniki smo morali še podpisati delovne knjižice in dokumente z uradnimi rezultati.
Organizatorji so tudi letošnji gostitelji in IRO svetovnega prvenstva za reševalne pse. Dobro so prestali generalno preizkušnjo pred prvenstvom, ki bo v mestecu Eisenstadt blizu Wiener Neustadta in okolici, od 25. junija do 1. julija 2007.
Po krajši zaključni slovesnosti sem se poslovila od prijaznih gostiteljev in se napotila proti domu.
Rezultati
Ni komentarjev:
Objavite komentar