dobrodošli

kako sem prišla "na psa" in tam ostala oz. "a je to meni hobi"

petek, 26. december 2014

Zopet malo zgodovine ...

Pred sedmimi, skoraj osmimi leti, ko sem bila, kot veterinarka, članica enote MERP, je nastal tale zapis o vajah enote v prvi polovici leta 2007:

V Mobilni enoti reševalnih psov je za leto 2007 uvrščenih 13 reševalnih parov – vodnik in pes in vodstvo: operativni vodja, organizacijski vodja, medicinska sestra in veterinarka ter vodja vseh ERP pri KZS. Preizkušnje za uvrstitev v enoto sta dve ena v oktobru in ena novembru tekočega leta za naslednje leto. Reševalni par se uvrsti v enoto za obdobje enega leta.
Najprej smo se dobili že 6. januarja v Ljubljani, v bivšem SCT-ju pri krožišču Tomačevo. Vaja je bila posvečena iskanju v trojkah in urjenju vodnikov, ki so prvič v enoti, v vodenju trojke. Preiskati so morali celotno območje SCT-ja. V dobrih 40 minutah so vse trojke zaključile z delom in našle vseh 8 pogrešanih oz. ponesrečenih oseb. Veterinarka sem morala posredovati, saj se je enemu psu zatrgal krempelj, ampak ni bilo nič hujšega. V analizi smo ugotovili kaj je bilo dobro in na katere stvari moramo biti pozorni in jih drugič še izboljšati. Kot markerji so pomagali vodniki iz ERP KD Krim, Ljubljana, Šmarna Gora in Zgornja Savinjska dolina.
Naslednja vaja je bila že februarja v Celju. Vodniki ERP KD RP Celje, okrepljeni z vodnicami iz ERP KD Zgornja Savinjska dolina in Brežice, so v opuščenih vojaških objektih pripravili vajo za reševalne pare enote MERP. Tokrat je bil poudarek pri iskanju na poznavanju in označevanju INSARAG oznak in signalov. Naša medicinska sestra Marjanca Božič pa je imela presenečenje – lutko »Adama«. Vodnice in vodniki so morali pokazati znanje TPO – temeljni postopki oživljanja.
Zopet so vodniki v trojkah preiskovali območje, le da je tokrat niso iskali vsi naenkrat. Iskala je ena trojka, ostali vodniki pa so obnavljali zanje Prve pomoči.
Preiskati in označiti z INSARAG oznakami so morali 5 objektov. Kar nekaj težav so imeli psi pri lociranju in nakazovanju osebe, ki je bila skrita na višini 3 metrov.
Vodja – Marko in Matjaž sta preizkusila tudi, koliko vodniki poznajo signalizacijo in z megafonom dajala signale za nevarnost, konec nevarnosti, ... Vajo smo seveda zaključili z analiz.
V marcu in aprilu je bilo kar premalo vikendov in prenatrpan koledar, zato smo pa sta bili v maju dve vaji. 11. maja smo se odpravili popoldne odpravili na pot proti Wiener Neustadtu. Že lansko leto smo namreč zaprosili avstrijske kolege iz SKV-Feuerwehr KHD Wien, za skupni trening v vojaškem vežbališču Tritol. Avstrijska vojska nam je prošnjo odobrila in tako smo vikend preživeli kot gostje avstrijskih gasilcev.
Ko smo v večernih urah prispeli v Tritol, nas je večerja že čakala. Pripravili smo se za spanje, ko sta Matjaž in Mare dala ukaz: »Čez 10 minut bodite pripravljeni z vso opremo in psom!« Vodnike sta razdelila v dve skupini po 5 oz. 6 vodnikov in vodjo ekipe, ki je dobil navodila o velikosti iskalnega območja. Takoj so pričeli z iskanjem. Veterinarka in medicinska sestra sva bili zraven, saj se je predvidevalo, da so pogrešani poškodovani. Kmalu se je oglasil lajež. Oseba je imela zlomljeno stegnenico. Imela pa je tudi psa, ki je bil prav tako poškodovan. Psa sem oskrbela jaz, vodniki pa smo pod vodstvom Marjance oskrbeli poškodbo in ponesrečenca prenesli na varno. Tudi druga skupina je svojo nalogo hitro in pravilno opravila.  Petek se je  seveda že prevesil v soboto, preden smo zlezli v spalne vreče. Noč je bila kar prekratka. Po zajtrku smo se razdelili v dve skupini, eno je vodil Mare, drugo Matjaž in smo se odpravili na delovišča, ki so nam jih določili organizatorji. Vsa delovišča so skrbno načrtovana. Izkoristili smo možnost treniranja nakazovanja, da so osebe globoko v ruševini, hojo po težko prehodnih ruševinah, iskanje v temi. Dopoldne je hitro minilo. Popoldne pa so nam gostitelji pripravili akcijsko vajo. Kot vodje iskalnega območja sta bila Sandra in Harry. Vodniki so bili razdeljeni v dve skupini in vsaka skupina je iskala na štirih deloviščih. Proti koncu so psi že pokazali malo utrujenosti. V petek 5 urna vožnja, takoj iskanje, malo spanca, dopoldne intnezivno delo in še vaja popoldne. Zvečer smo imeli analizo dela in vodje sta bila kar zadovoljna. Dogovorili smo se, da v nedeljo dopoldne naredimo še eno vajo. Vodnik je zlezel v jašek, ki je vodil v dolg tunel z ovirami. Ostali vodniki so spustili v tunel še psa. Ko sta vodnik in pes prišla na drugi strani ven, sta morala takoj še preiskati manjšo ruševini. Vsi psi so motivirano preiskovali. Za konec smo z vsemi psi naredili še eno motivacijo, tako da se je 48 urna vaja dobro končala.




Takoj v začetku junija smo se vodniki MERP-a dobili v Zagorju. Klemen Volontar, inštruktor alpinizma in GRS nam je pripravil obnavljali teoretični in praktični seminar iz poznavanja vrvne tehnike.  Najprej smo imeli v prostorih KD Zagorje predavanje, potem pa smo se odpravili v plezališče pri Čolnišču. Tam smo obnovili poznavanje vozlov, samovarovanja ob vrvni ograji in spust s desonderjem.








Že v začetku leta pa je bila z junij planirana še ena vaja enote MERP. V petek, 15. junija popoldne smo se, v zelo okrnjeni sestavi, zbrali na Rojah in se odpeljali v Brežice, pravzaprav v Cerklje ob Krki, kjer smo čisto zraven reke postavili bazo. Potem smo se Marjanca in jaz skupaj z vodniki iz ERP KD Brežice in Novo Mesto odpravili v Brežice, kjer smo v opuščeni vili pripravili delovišče. Tokrat je vodnike čakalo presenečnenje. Skritim osebam so morali nuditi prvo pomoč, vendar malo drugače kot običajno.  Poškodbe so bile zelo »realne«, saj nam je Rdeči križ Slovenije doniral kovček s »poškodbami«, ki se uporabljajo na tekmovanjih enot CZ. Iskanje je potekalo že v temi. Vodniki so se razdelili v dve skupini in v 40 minutah našli vseh šest ponesrečencev. Po analizi smo se že odpeljali naprej na drugo delovišče. V opuščeni tovarni so pogrešali pet delavcev. Vodniki so v slabih 40 minutah preiskali celotno območje in našli vse pogrešane osebe.

Naslednji jutro nas je sonce že zgodaj zbudilo in psi so bili navdušeni nad jutranjo gimnastiko v Krki. Po zajtrku smo šli v Brežice, kjer so nas že čakali gasilci. Psi so trenirali hojo po aluminijasti lestvi, vodniki pa smo lahko preizkusili, kako je skočiti na napihljivo reševalno blazino. Sledilo je predavanje o načinih podaljševanja koncentracije, obvladovanju stresa, avtogenem treningu, ki so nam ga pripravili trije psihologi. Vaja se je zaključila s spustom s kanuji, seveda so bili psi z nami, po Krki.


Ni komentarjev:

Objavite komentar