SREČNO 2015

»V sapi, ki jo ta hip vdihujemo, je skrivnost, ki nam jo skušajo razložiti vsi veliki učitelji« (Peter Matthiessen)

Želim lepe praznike ter veselo, prijazno, srečno in prijetnih pasjih sprehodov polno 2015!

Zopet malo zgodovine ...

Pred sedmimi, skoraj osmimi leti, ko sem bila, kot veterinarka, članica enote MERP, je nastal tale zapis o vajah enote v prvi polovici leta 2007:

V Mobilni enoti reševalnih psov je za leto 2007 uvrščenih 13 reševalnih parov – vodnik in pes in vodstvo: operativni vodja, organizacijski vodja, medicinska sestra in veterinarka ter vodja vseh ERP pri KZS. Preizkušnje za uvrstitev v enoto sta dve ena v oktobru in ena novembru tekočega leta za naslednje leto. Reševalni par se uvrsti v enoto za obdobje enega leta.

Najprej smo se dobili že 6. januarja v Ljubljani, v bivšem SCT-ju pri krožišču Tomačevo. Vaja je bila posvečena iskanju v trojkah in urjenju vodnikov, ki so prvič v enoti, v vodenju trojke. Preiskati so morali celotno območje SCT-ja. V dobrih 40 minutah so vse trojke zaključile z delom in našle vseh 8 pogrešanih oz. ponesrečenih oseb. Veterinarka sem morala posredovati, saj se je enemu psu zatrgal krempelj, ampak ni bilo nič hujšega. V analizi smo ugotovili kaj je bilo dobro in na katere stvari moramo biti pozorni in jih drugič še izboljšati. Kot markerji so pomagali vodniki iz ERP KD Krim, Ljubljana, Šmarna Gora in Zgornja Savinjska dolina.

Naslednja vaja je bila že februarja v Celju. Vodniki ERP KD RP Celje, okrepljeni z vodnicami iz ERP KD Zgornja Savinjska dolina in Brežice, so v opuščenih vojaških objektih pripravili vajo za reševalne pare enote MERP. Tokrat je bil poudarek pri iskanju na poznavanju in označevanju INSARAG oznak in signalov. Naša medicinska sestra Marjanca Božič pa je imela presenečenje – lutko »Adama«. Vodnice in vodniki so morali pokazati znanje TPO – temeljni postopki oživljanja.

Zopet so vodniki v trojkah preiskovali območje, le da je tokrat niso iskali vsi naenkrat. Iskala je ena trojka, ostali vodniki pa so obnavljali zanje Prve pomoči.

Preiskati in označiti z INSARAG oznakami so morali 5 objektov. Kar nekaj težav so imeli psi pri lociranju in nakazovanju osebe, ki je bila skrita na višini 3 metrov.

Vodja – Marko in Matjaž sta preizkusila tudi, koliko vodniki poznajo signalizacijo in z megafonom dajala signale za nevarnost, konec nevarnosti, ... Vajo smo seveda zaključili z analiz.

V marcu in aprilu je bilo kar premalo vikendov in prenatrpan koledar, zato smo pa sta bili v maju dve vaji. 11. maja smo se odpravili popoldne odpravili na pot proti Wiener Neustadtu. Že lansko leto smo namreč zaprosili avstrijske kolege iz SKV-Feuerwehr KHD Wien, za skupni trening v vojaškem vežbališču Tritol. Avstrijska vojska nam je prošnjo odobrila in tako smo vikend preživeli kot gostje avstrijskih gasilcev.

Ko smo v večernih urah prispeli v Tritol, nas je večerja že čakala. Pripravili smo se za spanje, ko sta Matjaž in Mare dala ukaz: »Čez 10 minut bodite pripravljeni z vso opremo in psom!« Vodnike sta razdelila v dve skupini po 5 oz. 6 vodnikov in vodjo ekipe, ki je dobil navodila o velikosti iskalnega območja. Takoj so pričeli z iskanjem. Veterinarka in medicinska sestra sva bili zraven, saj se je predvidevalo, da so pogrešani poškodovani. Kmalu se je oglasil lajež. Oseba je imela zlomljeno stegnenico. Imela pa je tudi psa, ki je bil prav tako poškodovan. Psa sem oskrbela jaz, vodniki pa smo pod vodstvom Marjance oskrbeli poškodbo in ponesrečenca prenesli na varno. Tudi druga skupina je svojo nalogo hitro in pravilno opravila.  Petek se je  seveda že prevesil v soboto, preden smo zlezli v spalne vreče. Noč je bila kar prekratka. Po zajtrku smo se razdelili v dve skupini, eno je vodil Mare, drugo Matjaž in smo se odpravili na delovišča, ki so nam jih določili organizatorji. Vsa delovišča so skrbno načrtovana. Izkoristili smo možnost treniranja nakazovanja, da so osebe globoko v ruševini, hojo po težko prehodnih ruševinah, iskanje v temi. Dopoldne je hitro minilo. Popoldne pa so nam gostitelji pripravili akcijsko vajo. Kot vodje iskalnega območja sta bila Sandra in Harry. Vodniki so bili razdeljeni v dve skupini in vsaka skupina je iskala na štirih deloviščih. Proti koncu so psi že pokazali malo utrujenosti. V petek 5 urna vožnja, takoj iskanje, malo spanca, dopoldne intnezivno delo in še vaja popoldne. Zvečer smo imeli analizo dela in vodje sta bila kar zadovoljna. Dogovorili smo se, da v nedeljo dopoldne naredimo še eno vajo. Vodnik je zlezel v jašek, ki je vodil v dolg tunel z ovirami. Ostali vodniki so spustili v tunel še psa. Ko sta vodnik in pes prišla na drugi strani ven, sta morala takoj še preiskati manjšo ruševini. Vsi psi so motivirano preiskovali. Za konec smo z vsemi psi naredili še eno motivacijo, tako da se je 48 urna vaja dobro končala.

Takoj v začetku junija smo se vodniki MERP-a dobili v Zagorju. Klemen Volontar, inštruktor alpinizma in GRS nam je pripravil obnavljali teoretični in praktični seminar iz poznavanja vrvne tehnike.  Najprej smo imeli v prostorih KD Zagorje predavanje, potem pa smo se odpravili v plezališče pri Čolnišču. Tam smo obnovili poznavanje vozlov, samovarovanja ob vrvni ograji in spust s desonderjem.

Že v začetku leta pa je bila z junij planirana še ena vaja enote MERP. V petek, 15. junija popoldne smo se, v zelo okrnjeni sestavi, zbrali na Rojah in se odpeljali v Brežice, pravzaprav v Cerklje ob Krki, kjer smo čisto zraven reke postavili bazo. Potem smo se Marjanca in jaz skupaj z vodniki iz ERP KD Brežice in Novo Mesto odpravili v Brežice, kjer smo v opuščeni vili pripravili delovišče. Tokrat je vodnike čakalo presenečnenje. Skritim osebam so morali nuditi prvo pomoč, vendar malo drugače kot običajno.  Poškodbe so bile zelo »realne«, saj nam je Rdeči križ Slovenije doniral kovček s »poškodbami«, ki se uporabljajo na tekmovanjih enot CZ. Iskanje je potekalo že v temi. Vodniki so se razdelili v dve skupini in v 40 minutah našli vseh šest ponesrečencev. Po analizi smo se že odpeljali naprej na drugo delovišče. V opuščeni tovarni so pogrešali pet delavcev. Vodniki so v slabih 40 minutah preiskali celotno območje in našli vse pogrešane osebe.

Naslednji jutro nas je sonce že zgodaj zbudilo in psi so bili navdušeni nad jutranjo gimnastiko v Krki. Po zajtrku smo šli v Brežice, kjer so nas že čakali gasilci. Psi so trenirali hojo po aluminijasti lestvi, vodniki pa smo lahko preizkusili, kako je skočiti na napihljivo reševalno blazino. Sledilo je predavanje o načinih podaljševanja koncentracije, obvladovanju stresa, avtogenem treningu, ki so nam ga pripravili trije psihologi. Vaja se je zaključila s spustom s kanuji, seveda so bili psi z nami, po Krki.

čas prehitro beži ...

... da bi uspela pridno in sproti objavljati, kaj vse se dogaja :-)
Dnevi, tedeni, pa tudi meseci bežijo ... kmalu bo 2015!
No včasih pa nas nekaj ustavi, se najde (ali pa vzame, bolje rečeno) par minut časa in napiše.
Od zadnje objave se je zgodilo spet vEEEliko!
Spremembe na službenem področju, sedaj sem v ekipi Neocelice.
Spremembe na kinološkem področju ... ravno danes mineva mesec, odkar sem bila izvoljena v UO KZS.
Novosti (ali pa samo zopet vloge, ki sem jih imela pred leti) pri IRO ...
Bila sem so-sodnica v disciplini poslušnost in premagovanje ovir na 20. IRO svetovnem prvenstvu reševalnih psov, ki je v organizaciji DRP Burja in pod vodstvom Jerneje Ternovec, potekalo v Novi Gorici. Skupaj s kolegom sodnikom Martiom Gutom sva v 4 dneh ocenila 118 psov in vodnikov.
Rezultati!
Pa nekaj slikic (hvala IRO)

Konec oktobra pa sva se z Minny napotile v Tritol, kjer je potekala letošnja preizkušnja usposobljenosti reševalnega para za sodelovanje v resničnih akcijah iskanja v ruševinah. Preizkušnja organizacije IRO imenovana MRT - Mission Readiness Test, je letos potekala v organizaciji avstrijskih organizacij reševalnih psov, s SKV-KHD na čelu. Jaz sem tokrat sodelovala kot uradna veterinarka. Pri meni so vodniki opravljali teoretični in praktični test in Prve veterinarske pomoči. Poskrbela pa sem tudi za pregled vseh psov pred opravljanjem testa.
Slikice (hvala IRO in ostali)

Zaključila se je tudi RO sezona, s finalno tekmo, prvič v zgodovini slovenskega RO-ja, smo bili na štadionu. Tokrat v Novi Gorici. In rallyjaši KD Ljubljana, so bili zopet uspešni!
Organizator ŠKD Riviera, je skupaj s KzRO uspešno izpeljal tekmo.
O nas so tudi pisali, v Primorskih novicah ...

Jesen je tu, čeprav ne tista lepa, z veliko sončka ... ampak v nedeljo ga pa je le bilo nekaj

Sedaj pa še malo in prične se veseli december!

Kala in Minny

Najboljše prijateljice Kala in Minny

sta bili takooooo pridni, da sta si prislužili čisto svoj prvi pravi

fimček Minny in Kala

Pasji bonton

Kinološko društvo Ljubljana, katerega članica sem že 25 let, je letos pripravil še eno novost. Še en filmček.

Tokrat o pasjem bontonu.
In kaj je "pasji bonton"? To so pravila obnašanja vodnika in psa, katera naj bi poznal vsak lastnik/vodnik psa. In jih seveda upošteval vsak dan, na vsakem sprehodu, naj si bo po urbanem okolju ali pa v naravi.
Z upoštevanjem 10 pravil bo vsak sprehod s psom pravi užitek!
Kako se mi in naš pes naučimo teh pravil oz. pasjega bontona nam lahko pomagajo v pasji šoli.
Prav danes je bil v najstarejši pasji šoli v Sloveniji KD Ljubljana Prvi pasji šolski dan.
Vabljeni da se nam pridružite v tečajih KD Ljubljana.
Zakaj se pridružiti pasji šoli pa si lahko preberete tukaj.
VABLJENI!

... in je junij

Majska objava se ni prelila na papir, žal ...
Tokrat me je oviralo, v glavnem, tole

Cela zgodba se je pričela enkrat lani z banalno poškodbo nad nohtom kazalca leve roke, ki ni izgledala nič posebnega, le noht je bil malo drugačen. A letos med prvomajskimi prazniki, ko sem sodila na IRO izpitih nemške državnem prvenstvu za reševalne pse (nastanjena sem bila v hotelu, na koncu sveta, kjer ni Wi-fi in ne sprejemajo kreditnih kartic) ...

se je, po letih s 8 avioni v 11 dneh, vse skupaj spremenilo v vnetje, ki je terjalo odstranitev nohta in prst še vedno ni povsem funkcionalnen. Tri tedne bolniške, previjanja

pregledi pri vseh mogočih specialistih ... pa še vedno ne vemo kaj je bilo in zakaj še ni OK. No boljše je!
Mogoče je k izboljšanju pripomogla tudi tale štiriperesna deteljica, ki sem jo našla pri sprehodu z Minny, bile sva na barju.

in seveda nisva mogli brez kratkega treninga ...

Vmes pa se je, v maju, veliko dogajalo:
Zaključek dobrodelne akcije, ki jo je organizirala KzRO skupaj s slovenskih rallyjaši. Zbirali smo sredstva za Ustanovo za pomoč otroku z rakom in krvnimi boleznimi.

Minny-jin rojstni dan s prijatelji

Nawal je malo zamudila na žurko

dokončali smo obnovo kuhinje

odprli kopalni sezono in imeli pasji pool party na Brdu

bili pridni in pripravili super RO tekmo na Brdu

uspešno zaključili s pomladanskimi tečaji KD Ljubljana

si naredili en fajn izpitni trening

In prišel je junij!
Imeli smo RO izpite na Brdu, sodil je Sašo Cvek ...

 ... pa izpite BBH, kjer so bili vsi naši tečajniki uspešni!

Pa seveda še zadnjo RO tekmo, pred poletnim premorom, kjer sva z Minny nastopali in tokrat nisem stažirala. Bil pa je prvi letošnji resnično zelo vroč, poletni dan ... temperature preko 30, malo sence. Organizator se je sicer potrudil z bazenčkom za pse in sladoledom za vodnike, ampak bilo je VROČEEE

In z junijem so se pričele tudi poletne nevihte ... videli smo veliko mavric, ena z našega okna

No junij se počasi zaključuje. Naslednji teden je praznik in organizirala sem si podaljšan vikend. Bomo videli kaj nam bo prinnesel. Sigurno bomo tudi malo poležavali na terasi ...

Joj, kako ta čas beži ...

... smo konec aprila, jaz pa imam občutek, da je bilo ravnokar novo leto. Pravzaprav pa bomo šli dvakrat spat in bomo vstopili v poletje in potem ni daleč do leta 2015! Res ne vem ali čas mineva hitreje, starejši kot si?!
Torej lani sem bila pridna in vsak mesec sta bila dva zapisa, no ali pa takole v povprečju sta bila dva zapisa na mesec. Letos se trudim in trudim in več kot eden se ne prelije iz glave preko prstov in tipokovnice na medmrežje ...
Veliko se dogaja, tako v službi kot v društvu, IRO, ERPS in KzRO. In kljub vsem tem aktivnostim še z Minny uspeva potrenirati!
In prejšnji mesec se mi je uresničila želja, da mi profesionalni fotograf - Blaž Košak Blayo naredi nekaj super slikic od Minnyke. Je urednik fotografije za revijo Moj pes in konec februarja je bil pri nas na KD Ljubljana, ker je rabil nekaj fotk obrambe za en članek. Prosila se ga, če slika še Minny pri obrambi, pa sva naredila še fotke s frizbijem in eno fotko naju z Minny, ki je bila potem v reviji Moj pes (stran 56) :-)
Minny se pri frizbiju res trudi in pokaže vse svoje atletske sposobnosti, zato sva se še enkrat dobila na barju in posnela še nekaj super fotk!!!

Naredila sva še nekaj slikic z njeno priljubljeno blazinico

In galop

Pa še naju

Drugače pa so tele prazniki, letos se je nekako povezala velika noč, 27.4. in prvi maj zame "pasje delovni". Torej pred dvema dnevoma sem se vrnila iz Estonije, kjer sem s kolegom Arnoldom iz Avstrije vodila IRO seminar. Moja skupina je delala iskanje pogrešanih v naravi. Le en mali problemček je bil, tam sem zbolela in preživela skoraj ves čas, ko nisem vodila seminarja, v postelji z vročino. Bili smo zelo prijetna skupina - pasemsko in po znanju zelo raznolika, govorili smo 3 jezike (finsko, estonsko, angleško) ... a vse to ni bilo ovira, saj smo naredili zelo dobre treninge te tri dni!

Me je pa Estonija zelo presenetila že ob prihodu. Ko prletiš iz največjega letališča v Evropi - Frankfurta, kjer vsi samo hitijo na letališče v Tallinu se ti zdi kot da si prišel v drug svet. Nobenega hitenja, zelo inovativno in posebno opremljeno letališče, prijetno, brez hitenja ...

Vsak "gate" je opremljen drugače, zelo prijazno za potnika, kaj takega še nisem videla nikjer, pa sem v zadnjih letih prepotovala kar nekaj letališč. Nekaj slikic za vtis ...

Bralni kotičel

Kot dnevna soba

prijeten ambient

počitniški pridih

en izmed "gate"-ov

Imajo pa tudi Lego trgovino - nostalgija na otroška leta

Ko sem se vsedla in spila kavo, sem imela občutek da sem nekje na obisku in ne na letališču

No in sedaj sem tri dni doma, v četrtek pa spet potujem. Na IRO izpite, ki so tudi nemško državno prvenstvo za reševalne pse. Sodila bom skupaj s kolegi Charly, Martinom in Pavlom - se že veselim.

Prehlad pa sem tudi že pregnala.

Seveda, pa ta dva dni ni počitka. Veliko opravkov, pa še doma obnavljamo kuhinjo ...

Tako da, veliko se dogaja! In če pogledam koledar je naslednji prost vikend konec junija ... no ja bomo že!