dobrodošli

kako sem prišla "na psa" in tam ostala oz. "a je to meni hobi"

nedelja, 29. maj 2011

...še malo pa polovica 2011 mimo?!

... ja kot vsi pravijo je fajn da blog živi, samo žal to vedno ni izvedljivo...
Včasih zmanjka časa še za spanje, kaj šele pisanje vtisov, misli, dogodkov.
Dogaja pa se, seveda se... dnevi so polni, napolnjeni do zadnje minute. Včasih ko prevzameš neko dolžnost, se ne zavedaš koliko časa ti to vzame, pa čeprav je zelo prijetna, se veliko novega naučiš, spoznaš ljudi, pridobiš nove prijatelje... Mislim na naše "pasje vaje", pa naj si bo to vodenje tečaja Osnovna šola v KD Ljubljana, sojenje na IRO izpitih po svetu, vodenje IRO seminarjev za inštruktorje, sojenja doma... pa seveda da ne pozabim treningi, vaje, izpiti, tekmovanja z mojo Minny!!!
in potovanja, letos prvič kar daleč...
za velikonočno-prvomajske praznike sem se prvič v življenju odpravila na daljni vzhod, natančneje na Tajsko. Kot IRO inštruktor sem bila lani določena, da bom vodila 4-dnevni seminar za inštruktorje organzacije Thai RDA - http://thai-rda.org/
Predsednika te organizacije sem spoznala na IRO simpoziju v Fontainebleau-ju v Franciji, kjer sem bila v začetku aprila, ampak to je druga zgodba...
Takrat sva tudi izmenjala maile in se potem preko sodobnih poti komuniciranja dogovorila kakšen bo program seminarja, kakšna so njihova pričakovanja in želje.
Ker še nikoli prej nisem letela tako daleč, predvsem pa nisem bila 11 ur na letalu, sem imela kar malo treme... Najprej pa sem morala priti na Dunaj, saj je bil let direkten iz Vienna Airport do Bangkoka. Z mano na Dunaj je v torek, 26.4. potovala tudi Minny, saj je ostala na počitnicah pri prijateljici na Dunaju.
Prav presenečena sem bila, da let je sorazmerno hitro minil, malo filmov, muzike, spanja, pa pozna večerja in zajtrk pred pristankom... osebje Austrian Airlines je bilo zelo prijazno.
Čeprav sem se pozanimala kakšno bo vreme na Tajskem je bilo v primerjavi s Slovenijo kar malo presenečenje in šok... vročina, vlaga... no ja to paše zraven.
Na letališču so me čakali predsednik Mr. Moo in trije vodniki iz Hong Konga, člani organizacja HKSARDA (http://www.facebook.com/hksard),


ki so na seminarju sodelovali kot opazovalci. Žal psov niso mogli pripeljati na Tajsko, saj je Hong Kong stekline prost in bi morali psi ob povratku v karanteno.
Sledila je kar dolga pot v narodni park Khao Yai. Na poti smo se ustavili v tipični tajski restavraciji, kar ob cesti, sediš na ulici, hrana pa... ja tajska - torej načeloma zelo pikanto, potrudili so se, da sem nekatere jedi lahko tudi jaz poizkusila in pojedla. Saj naš evropski okus, vsaj moj ne, res ni prilagojen na pekoče, pikantni tajski način.
Ob jezeru je center organizacije Thai RDA, kjer so nastanjeni psi, imajo terene za poslušnost, ovire... Tam je tudi potekal seminar. Na drugi strani jezera je bil manjši hotel, kjer sem bila nastanjena.
Prvi večer sem od Mr. Moo-ja zvedela, da bomo morali moj predlog programa dela nekoliko spremeniti. V petek so bili namreč najavljeni predstavniki medijev, kar je pomenilo da mora Thai RDA pripraviti prikazno vajo. Jaz pa naj bi pomagala, da bo bilo "all perfect"?! Razložil je tudi, kako je deluje njihova organizacija, kar je precej drugače kot smo navajeni v Evropi. Thai RDA je bila ustanovljena 2005. Po uničujočem tsunamiju leta 2004 so ugotovili, da potrebujejo izšolane reševalne pse čimbližje mestom, kjer se take katastrofe lahko zgodijo. Povezali so se s Samsung Training Center v južni Koreji in dobili nekaj že izšolanih reševalnih psov kot donacijo Samsunga. V Thai RDA kot vodniki sodelujejo tudi prostovoljci, nekaj pa jih je redno zaposlenih kot vodniki reševalnega psa, ki seveda za pse skrbijo 24 ur.
Kot prostovoljca sta najbolj aktivna Susan in Andy. Prihajata iz Nove Zelandije, vendar že 16 let živita v Aziji, kjer sta zaradi različnih služb zamenjala že nekaj držav... Susan ima zlato prinašalko Savanah, ki ima opravljen RH T A, Andy pa ima mlado 10 mesečno angleško seterko Zambezi. Drug "problem", ki mi ga je predstavil Mr. Moo je bil, da je eden izmed zaposlenih vodnikov dal odpoved in sedaj naj bi Susan in Andy prevzela vsak svojega psa, s katerima je delal ta vodnik...
In tako smo morali spremeniti urnik seminarja... v četrtek smo pričeli z enostavno vajo nakazovanja, da sem spoznala pse in vodnike...  nadaljevali smo z premagovanjem ovir... najprej sem dala nekaj predlogov, kako lahko naredijo ovire bolj "varne".

Na Tajskem v tem letnem času namreč vsak dan ob cca 14 uri dežuje, kar je pomenilo, da smo morali trening prekiniti. Nadaljevali smo tako, da smo za vsakega psa naredili plan treningov premagovanja ovir.
Popoldne pa smo se posvetili nakazovanju na "alert box" - zaboj za nakazovanje, morali smo sicer improvizirati, saj ni bil najboljše zgrajen.
Zvečer smo pripravili scenarij za petkovo prikazno vajo... pred odhodom na vadbišče gasilske brigade, kjer je potekal prikaz smo za motivacijo psov naredili še nakazovanje na zaboj. Vsi psi so naredili zelo dobro, pokazal se je napredek.



Na vadbišču smo naredili še motivacijo v tista skrivališča, kjer bo posamezen pes iskal... sodelovali so Savanah, Seua in Nara. Žal čas prikaza ni bil najboljše izbran, saj je seveda deževalo... ampak vodniki in psi so se potrudili!
V soboto smo dan pričeli s predavanjem oz teoretičnim delom o tem kako mora inštruktor načrtovati in voditi treninge, kakšni so načini komunikacije, kako se učimo ljudje, kako psi... potem pa o nakazovanju, delu z "alert box", zakaj uporabljamo drsno zanko (slip lead, Schlupfleine)... vse je potekalo internaktivno, veliko je bilo vprašanj...
Popoldne pa smo še enkrat naredili nakazovanje na zaboj in nekaj poslušnosti in premagovanja ovir.
Počasi se je temnilo in bližal se je čas vrnitve v Bangkok. Tokrat sem tja potovala s Susan in Andyjem. Triurna vožnja je hitro minila ob aktivni debati o psih, šolanju, izpitih, možnostih na Tajskem... Susan in Andy namreč njune psičke učita tudi odkrivanja raka pri ljudeh. S tem se ukvarja fundacija GCCF, katere del je tudi Thai RDA.
Nedelja pa je bila namenjena ogledu Bangkoka, z Mr. Moo-jem sva naredila analizo seminarja, potem pa sem se odpravila na letališče kjer sva s Susan klepetali dokler niso klicali, da se moram vkrcati na letalo, s katerim smo potem preko noči leteli nazaj na zahod.
Ko sem prišla do Magdalene, kjer je bila Minny na počitnicah, je Minny zopet pokazala, kako so te psi veseli ko se vrneš in mogla nehati cviliti, mi plezati v naročje, dajati lupčkov... in seveda njen zaščitni znak migati z repom, bolje rečeno s celo ri...
Prav vesela sem, da sem sem bila določena da vodim seminar na Tajskem... Poleg novih izkušenj, urjenja kot inštruktor, utrjevanja angleščine, spoznavanja nove kulture, dežele... sem dobila še nekaj novih prijateljev... in preko sodobnih poti komuniciranja smo lahko dnevno v stikih...

sreda, 25. maj 2011

Dobrodelni projekt "Never give up"

Sporočam naprej...

Matej Markovič, zame eden večjih slovenskih ultrasuperjeklenihmanov, se je z ekipo Never give up lotil dobrodelnega projekta 10 krogov za 10 nasmehov. To pomeni, da se bo zbrana sredstva namenilo desetim slovenskim otrokom z žalostnimi zgodbami. Sredstva se zbirajo na različne načine:
10 dni zapored - od 3. do 12. junija - bo Matej s prijatelji in znanimi slovenskimi tekači v različnih slovenskih krajih na štadionu odtekel maraton. Pridružite se jim(nam) za poljubno število krogov ali le za navijanje in dobro družbo!

- DAN 1 – petek 3. JUN 2011 (16:00) HRASTNIK
- DAN 2 – sobota 4. JUN 2011 (16:00) BREŽICE
- DAN 3 – nedelja 5. JUN 2011 (16:00) CELJE
- DAN 4 – ponedeljek 6. JUN 2011 (16:00) MURSKA SOBOTA
- DAN 5 – torek 7. JUN 2011 (16:00) MARIBOR, stadion Poljane
- DAN 6 – sreda 8. JUN 2011 (16:00) SLOVENJ GRADEC
- DAN 7 – četrtek 9. JUN 2011 (16:00) KOPER
- DAN 8 – petek 10. JUN 2011 (14:00) VIPAVA
- DAN 9 – sobota 11. JUN 2011 (16:00) KRANJ
- DAN 10 – nedelja 12. JUN 2011 (10:00) LJUBLJANA, stadion Kodeljevo

štartnina na teku 10€ (otroci 5€)


Druge možnosti prispevkov:
-poljubne donacije na

Transakcijski račun za donacije:
Območnega združenja rdečega križa Ajdovščina
TRR: 04751-0000412446 Sklic: 00 7015
Namen: Deset krogov za deset nasmehov

-za zapestnico je najmanj 3,50€ (+poštnina) (kontakt na strani www.nevergiveup.si)
-za majico najmanj 10,00€(+poštnina)
-SMS sporočilo na številko 1919 in besedilom ZPMS 1€. Zaenkrat samo za Mobitelove uporabnike.
-poleg ostalih dejavnosti zbirajo plastične zamaške. Te lahko že sedaj zbirate in potem prinesete na dan prireditve na stadion.


Moja pobuda blogerjem: na svojih blogih objavite novico in širite novico o akciji! K širjenju novice pa pozivam tudi bralce.

nedelja, 8. maj 2011

nedelja, 8.5.2011

vstali sva ob 04:15 in se po vseh jutranjih aktivnostih odpravili na KD Krim, po prijavi pa nad tunel Golovec, cilj dananšnje sončne nedelje je bil opraviti IRP-PO2 (RH FL B), to je drugo stopnjo izpita reševalnega psa - iskanje pogrešanih oseb...
za disciplino iskanje sva bili na vrsti drugi, za našim Petrom in Inno, ko sta prišla po hribu navzdol je že obraz povedal, da se ni izšlo... to ponavadi ni dobra popotnica na naslednjega, saj potem obstaja vprašanje ali je mogoče, pa se z Minny nisva dale motiti, se zagnale v hrib, prijavile sodniku in pred iskalnim območjem sem jo poslala najprej na desno stran... Minny se požene skozi borovnice in izgine v smrečju in grmičevju, nekaj časa je ni, potem jo zagledam pred sabo in jo že želim poklicati, a dvigne nos in izgine nazaj globoko na desno stran iskalnega območja... moje misli: tole pa mora imeti osebo v nosu... čakam, čakam a Minny se vrne in ker sva tim in ji zaupam, jo pošljem na levo, kjer pa se ne želi oddaljiti kot ponavadi, premaknem se naprej in pošljem desno... gre v globino in kmalu z dvignjim nosom odirja, po nekaj sekundah se zasliši lajež, če se prav spomnim je bila kaka 4 minuta, oseba na robu iskalnega območja, na 70 globine desno... tečem do tja in "ujamem zajčka" (če pa borovnice skrivajo veje), Minny mi pride na pomoč... no ja enega mava si mislim, potem pošiljam levo, pa desno, prideva do 150 metra, na desni so posekana drevesa, Minny z zanimanjem teče tja, dviguje nos, a se vrne, pošljem desno, gre globoko, pride nazaj, pošljem še enkrat levo in Minny odgalopira desno za hlode - lajež, eto drugi... vendar sva že na 200 metrih... najbrž sva spustili enega levo, ko ni hotela daleč... čas se izteka, pošljem še do konca iskalnega območja... a žal ni laježa
sledi odjava, sodnikova ocena in povedo mi, da je bila prva oseba na prvi liniji, desno, v grmovju; tudi Inna je ni našla in nakazala...
no izkušnja za drugič
kako pa je izgledalo na poligonu - pa povedo premikajoče slike:
http://www.youtube.com/watch?v=iqC30MVKmd4
no midve bova pridno trenirali in bova junija zmagali!!!

sobota, 7. maj 2011

z malo zamude

April je mimo in najina prva letošnja tekma RO tudi... nisva blesteli, predvsem moja velika napaka pri vodenju pri prvi oviri naju je stala 10 točk in s tem boljše uvrstitve... smo bili pa člani KD Ljubljana skupno odlično, prav fajn ekipca smo... sicer na naslednjo tekmo ne moreva (ker jaz sodim v Turčiji), tako da bova šele v juniju spet preizkusili uspešnost najinih treningov RO...
Pa še fimček:
http://www.youtube.com/watch?v=8vWXwiXi72U