... ja in našla sem čas, no pravzaprav sem si ga vzela... ker trenutno ga NI na pretek!
Očitno je mesec sprememb, bomo videli kako se bo končal teden... ampak to je druga zgodba
Lavinski tečaj na prelazu Würzjoch se je pričel v nedeljo popoldne oz z večerjo, kot se že tradicionalno začenjajo lavinski tečaju v organizaciji Enote iz Brunecka.
Naša ekipa v zasedbi Matej&May, ki sta potovala skupaj z mano, pa Darja&Bona ter Blaž&Vili se je zbrala ob 9 uri dopoldne, na pred predorom Karavanke in pot nas je malo po avtocesti, potem pa po dolini Drave, preko nekdanje meje v Silianu in po ovinkih mimo Brunecka, pa strmo v hrib pripeljala 2006 metrov nad morjem, na "prelaz zelišč".
Astrid me je že lani oktobra prosila, če bi na 32. lavinskem tečaju lahko pomagala pri organizaciji, saj ona ni mogla biti prisotna. Tako je bil vodja tečaja Martin, Monja in jaz pa sva skrbeli za vso administracijo. Ker so bili kot že vsa leta doslej razpisani tudi IRO lavinski izpiti sem pomagala tudi pri vsej papirologiji, ki je vezana na lavinske izpite. Tudi ti izpiti so bili nekoliko posebni, saj so bili prvi izpiti v letu 2012 po novem IRO&FCI 2012 - pravilniku za delo reševalnih psov, ki je stopil v veljavo s 1.1.2012.
Zame se tečaj ni začel najboljše, saj sem imela v ponedeljek kar nekaj težav s hojo v hrib. Pred novim letom mi je moja pulmologinja postavila sum na astmo in bila sem na terapiji. Vendar se nisem dala zlahka, torek dopoldne sem sicer izkoristila za papirologijo in sem se šele opoldne odpravila proti poligonu za poslušnost in naredila samo en trening za izpit.
Da pa nam zvečer ni bilo dolgčas je bilo za ponedeljek zvečer predvideno še moje predavanje s tematiko Prva veterinarska pomoč. Ker so bili udeleženci iz Amerike, Francije, Romunije, Nemčije, Italije, Slovenije... je bil poseben izziv kako poskrbeti, da bodo vsi kar najboljše razumeli predavanje. Hvala Jerneji, ker se je potrudila in prevedla predavanje v italijanščino in omogočila prav poseben način mojega predavanja. Torej powerpoint prezetacija je bila v italijanščini, jaz sem predavala v nemščini, Brigite je prevajala v francoščino, Stephanie pa v angleščino. Slovenski vodniki pa so se morali malo prilagoditi...
V sredo sem se zopet skupaj z ostalimi odpravila na plazišče in se zopet "učila" kako biti tečajnik. In spoznavala nove metode dela. Minny ni imela z iskanjem v snegu nobenih težav, "grobovi" so bili zadnjo vedno prelahko zaprti in v vsakega je prišla sama, s kopanjem...
V sredo popoldne pa je Monjo in mene zopet čakalo pisarniško delo - priprava diplom za tečaj, priprava časovnice, ocenjevalnih listov za izpit. Martin in Gerlinde pa sta zelo potrudila in pripravila 3 delovišča v okolici hotela za nočno vajo. Vodniki in psi so v soju bakel preizkusili iskanje in nakazovanje.
Četrtek je bil zadnji dan tečaja, zame pa čas za še zadnje priprave za izpit, ki se je začel v petek.
Popoldne sva se z Minny, tokrat kar z ratrakom odpravile do poligona za poslušnost. Skupaj z Matthiasom, Monjo in Jeremiasom smo potrenirali detaširanje - Minny je naredila več kot ODLIČNO, pa skupino po novem. Ker je imela Minny zelo okrnjen trening na snegu sta ji Matthias in Paul naredila še eno motivacijo. Midve sva pripravljeni, sem si mislila, izpit se lahko začne.
Zvečer je Martin ob pomoči inštruktorjev posameznih skupin razdelil diplome za uspešno opravljen tečaj. Prav čuden občutek je bil, ko ni bilo Astrid. Ampak njeno delo bo nadaljevala mlada ekipa z Matthiasom na čelu, katerim sem že obljubila, da jim bom pomagala.
Zvečer smo skupaj s sodnikom Gerdom še malo popravili časovnico, da ne bo izgub časa. Medtem ko je vodnik, ki je prišel na iskalno območje opravljal vajo iskanje s plazovno žolno, je vodnik, ki je zaključil z delom opravljal vajo hoja po gazi.
Petek zjutraj, izpiti so se začeli. Jeremias, Monja in Matthias so bili prvi na vrsti. Jaz sem ostala v hotelu in po postaji dobivala podatke. Ko je Monja zaključila me je zamenjala, saj sva bile midve z Minny zadnje na vrsti za iskanje. Zunaj je bilo v primerjavi s celotnim tednom res "vroče" in pot v hrib je bila naporna.
Prispeva do poligona za poslušnost in prav kmalu me že kličejo naj pridem do iskalnega območja. Stefan nama da navodila da počakava Gerda. Minute se vlečejo. No potem pridejo Gerd in ostali in moja naloga je na območju velikem 10 x 10 metrov najti plazovno žolno, zakopano 30 cm globoko v snegu. Gerd me sprašuje: "Si pripravljena?", rečem ja in pričnem z delom. Dobim signal in s poti stopim v označen teren, signal pa slabi, ne razumem prav dobro, grem še nekaj korakov... vsak se mi udre globlje. Signala ni več, vračam se proti poti in signal je močnejši, zmanjšam in poizkusim naredit križe... pridem skoraj do poti in signal je še močnejši... Mislim si: kaj a ima žolno kdo pri sebi??? Zanašam se na tehniko in poizkusim locirati, zmanjšam na 2 metra, se sklonim, stojim pravzaprav na poti, se obrnem in zagledam torbico... Vsi se smejijo. Minilo je dobre 3 minute (od petih, koliko jih je na voljo za to vajo). Gerd mi čestita in reče: "Malo smo se pohecali... je bila ideja od Mateje!" - Mateja protestira in mi pove, kaj so naredili. Da ko sem štartala so torbico z žolno s poti porinili v cel sneg in ko sem prišla nazaj do poti, sem stopila nanjo in je padla na pot, ko sem iskala sem jo z nogami brcala sem in tja... Vsi so komaj zadrževali smeh! No ja to si lahko privošči sodnik samo če izpit opravlja sodniški kolega oz kolegica... Škoda samo, da ni nekdo snemal tega iskanja, da bi se še jaz nasmejala :-)
Kako je potem potekalo iskanje je vidno, vsaj prvi del, iz filma. Izbrala sem taktiko, da grem po levi strani iskalnega območja v hrib in se po desni vračam - torej v obliki črke U. Ko sem spustila Minny je šla direktno na grob in nakazala s kopanjem prvega markerja. Lajala ni, kopanje je malo prekinjala. Jaz sem morala iskanje opravljati na smučkah, a sem kljub temu kar hitro prišla do nje, pokazala kje je oseba in nadaljevala delo. Bila sem zelo zadovoljna, ker se Minny ni vračala ampak je na široko preiskovala teren naprej. Kmalu je locirala tudi drugega, kjer ni tako vztrajno kopala in tudi jaz sem rabila nekaj časa, da sem prišla do točke ko sem videla kje nakazuje. Grob je bil na drugi strani prelomnice in poslala sem jo v skrajni desni spodnji kot iskalnega območja in v sedmi minuti je začela nakazovati tretjo osebo. Glede na treninge na tečaju je bilo to nakazovanje najslabše, pa še proti meni je skočila ko sem prihajala do nje. Za potrditev sem z lopato odprla grob in Minny je šla do osebe.
Gerd je povedal, da je najino delo ocenil kot zadostno, zaradi slabših nakazovanj.
Jaz sem bila pa res zadovoljna kako se je pustila vodit, kako je nadaljevala iskanje po prvem in drugem najdenem, ja nakazovanja pač nismo trenirali kot bi jaz pričakovala... Pa da ne bo zvenelo kot da opravičujem Minny!
Sledil je odmor in potem je vseh 5 parov opravljalo še vaje poslušnosti in premagovanja ovir. Kako je to potekalo je vidno na filmčku
Čakal nas je le še transport z ratrakom za hotelom.
Jeeee - z Minny sva uspešno opravili najvišjo stopnjo izpita iskanje v snežni plazovini RH L B.
Uspešni sta bili tudi Darja in Bona, ki sta opravili RH L A.
Ko se je sonček poslovil, smo tudi mi zaključili z delom.Z Monjo sva pripravili še delovne knjižice in prvi izpitnim dan je bil za nami.
V soboto nas je zjutraj pozdravilo slabo vreme in sneg. Matej, Darja in Blaž so pomagali na plazišču, z Monjo sva bili v pisarni. Ko so se naši po koncu iskanj vrnili smo neverjetno hitro pospravili in napokali avte in se odpravili proti Sloveniji.
Očitno je mesec sprememb, bomo videli kako se bo končal teden... ampak to je druga zgodba
Lavinski tečaj na prelazu Würzjoch se je pričel v nedeljo popoldne oz z večerjo, kot se že tradicionalno začenjajo lavinski tečaju v organizaciji Enote iz Brunecka.
Naša ekipa v zasedbi Matej&May, ki sta potovala skupaj z mano, pa Darja&Bona ter Blaž&Vili se je zbrala ob 9 uri dopoldne, na pred predorom Karavanke in pot nas je malo po avtocesti, potem pa po dolini Drave, preko nekdanje meje v Silianu in po ovinkih mimo Brunecka, pa strmo v hrib pripeljala 2006 metrov nad morjem, na "prelaz zelišč".
Astrid me je že lani oktobra prosila, če bi na 32. lavinskem tečaju lahko pomagala pri organizaciji, saj ona ni mogla biti prisotna. Tako je bil vodja tečaja Martin, Monja in jaz pa sva skrbeli za vso administracijo. Ker so bili kot že vsa leta doslej razpisani tudi IRO lavinski izpiti sem pomagala tudi pri vsej papirologiji, ki je vezana na lavinske izpite. Tudi ti izpiti so bili nekoliko posebni, saj so bili prvi izpiti v letu 2012 po novem IRO&FCI 2012 - pravilniku za delo reševalnih psov, ki je stopil v veljavo s 1.1.2012.
Zame se tečaj ni začel najboljše, saj sem imela v ponedeljek kar nekaj težav s hojo v hrib. Pred novim letom mi je moja pulmologinja postavila sum na astmo in bila sem na terapiji. Vendar se nisem dala zlahka, torek dopoldne sem sicer izkoristila za papirologijo in sem se šele opoldne odpravila proti poligonu za poslušnost in naredila samo en trening za izpit.
Da pa nam zvečer ni bilo dolgčas je bilo za ponedeljek zvečer predvideno še moje predavanje s tematiko Prva veterinarska pomoč. Ker so bili udeleženci iz Amerike, Francije, Romunije, Nemčije, Italije, Slovenije... je bil poseben izziv kako poskrbeti, da bodo vsi kar najboljše razumeli predavanje. Hvala Jerneji, ker se je potrudila in prevedla predavanje v italijanščino in omogočila prav poseben način mojega predavanja. Torej powerpoint prezetacija je bila v italijanščini, jaz sem predavala v nemščini, Brigite je prevajala v francoščino, Stephanie pa v angleščino. Slovenski vodniki pa so se morali malo prilagoditi...
V sredo sem se zopet skupaj z ostalimi odpravila na plazišče in se zopet "učila" kako biti tečajnik. In spoznavala nove metode dela. Minny ni imela z iskanjem v snegu nobenih težav, "grobovi" so bili zadnjo vedno prelahko zaprti in v vsakega je prišla sama, s kopanjem...
V sredo popoldne pa je Monjo in mene zopet čakalo pisarniško delo - priprava diplom za tečaj, priprava časovnice, ocenjevalnih listov za izpit. Martin in Gerlinde pa sta zelo potrudila in pripravila 3 delovišča v okolici hotela za nočno vajo. Vodniki in psi so v soju bakel preizkusili iskanje in nakazovanje.
Četrtek je bil zadnji dan tečaja, zame pa čas za še zadnje priprave za izpit, ki se je začel v petek.
Popoldne sva se z Minny, tokrat kar z ratrakom odpravile do poligona za poslušnost. Skupaj z Matthiasom, Monjo in Jeremiasom smo potrenirali detaširanje - Minny je naredila več kot ODLIČNO, pa skupino po novem. Ker je imela Minny zelo okrnjen trening na snegu sta ji Matthias in Paul naredila še eno motivacijo. Midve sva pripravljeni, sem si mislila, izpit se lahko začne.
Zvečer je Martin ob pomoči inštruktorjev posameznih skupin razdelil diplome za uspešno opravljen tečaj. Prav čuden občutek je bil, ko ni bilo Astrid. Ampak njeno delo bo nadaljevala mlada ekipa z Matthiasom na čelu, katerim sem že obljubila, da jim bom pomagala.
Zvečer smo skupaj s sodnikom Gerdom še malo popravili časovnico, da ne bo izgub časa. Medtem ko je vodnik, ki je prišel na iskalno območje opravljal vajo iskanje s plazovno žolno, je vodnik, ki je zaključil z delom opravljal vajo hoja po gazi.
Petek zjutraj, izpiti so se začeli. Jeremias, Monja in Matthias so bili prvi na vrsti. Jaz sem ostala v hotelu in po postaji dobivala podatke. Ko je Monja zaključila me je zamenjala, saj sva bile midve z Minny zadnje na vrsti za iskanje. Zunaj je bilo v primerjavi s celotnim tednom res "vroče" in pot v hrib je bila naporna.
Prispeva do poligona za poslušnost in prav kmalu me že kličejo naj pridem do iskalnega območja. Stefan nama da navodila da počakava Gerda. Minute se vlečejo. No potem pridejo Gerd in ostali in moja naloga je na območju velikem 10 x 10 metrov najti plazovno žolno, zakopano 30 cm globoko v snegu. Gerd me sprašuje: "Si pripravljena?", rečem ja in pričnem z delom. Dobim signal in s poti stopim v označen teren, signal pa slabi, ne razumem prav dobro, grem še nekaj korakov... vsak se mi udre globlje. Signala ni več, vračam se proti poti in signal je močnejši, zmanjšam in poizkusim naredit križe... pridem skoraj do poti in signal je še močnejši... Mislim si: kaj a ima žolno kdo pri sebi??? Zanašam se na tehniko in poizkusim locirati, zmanjšam na 2 metra, se sklonim, stojim pravzaprav na poti, se obrnem in zagledam torbico... Vsi se smejijo. Minilo je dobre 3 minute (od petih, koliko jih je na voljo za to vajo). Gerd mi čestita in reče: "Malo smo se pohecali... je bila ideja od Mateje!" - Mateja protestira in mi pove, kaj so naredili. Da ko sem štartala so torbico z žolno s poti porinili v cel sneg in ko sem prišla nazaj do poti, sem stopila nanjo in je padla na pot, ko sem iskala sem jo z nogami brcala sem in tja... Vsi so komaj zadrževali smeh! No ja to si lahko privošči sodnik samo če izpit opravlja sodniški kolega oz kolegica... Škoda samo, da ni nekdo snemal tega iskanja, da bi se še jaz nasmejala :-)
Kako je potem potekalo iskanje je vidno, vsaj prvi del, iz filma. Izbrala sem taktiko, da grem po levi strani iskalnega območja v hrib in se po desni vračam - torej v obliki črke U. Ko sem spustila Minny je šla direktno na grob in nakazala s kopanjem prvega markerja. Lajala ni, kopanje je malo prekinjala. Jaz sem morala iskanje opravljati na smučkah, a sem kljub temu kar hitro prišla do nje, pokazala kje je oseba in nadaljevala delo. Bila sem zelo zadovoljna, ker se Minny ni vračala ampak je na široko preiskovala teren naprej. Kmalu je locirala tudi drugega, kjer ni tako vztrajno kopala in tudi jaz sem rabila nekaj časa, da sem prišla do točke ko sem videla kje nakazuje. Grob je bil na drugi strani prelomnice in poslala sem jo v skrajni desni spodnji kot iskalnega območja in v sedmi minuti je začela nakazovati tretjo osebo. Glede na treninge na tečaju je bilo to nakazovanje najslabše, pa še proti meni je skočila ko sem prihajala do nje. Za potrditev sem z lopato odprla grob in Minny je šla do osebe.
Gerd je povedal, da je najino delo ocenil kot zadostno, zaradi slabših nakazovanj.
Jaz sem bila pa res zadovoljna kako se je pustila vodit, kako je nadaljevala iskanje po prvem in drugem najdenem, ja nakazovanja pač nismo trenirali kot bi jaz pričakovala... Pa da ne bo zvenelo kot da opravičujem Minny!
Sledil je odmor in potem je vseh 5 parov opravljalo še vaje poslušnosti in premagovanja ovir. Kako je to potekalo je vidno na filmčku
Čakal nas je le še transport z ratrakom za hotelom.
Jeeee - z Minny sva uspešno opravili najvišjo stopnjo izpita iskanje v snežni plazovini RH L B.
Uspešni sta bili tudi Darja in Bona, ki sta opravili RH L A.
Ko se je sonček poslovil, smo tudi mi zaključili z delom.Z Monjo sva pripravili še delovne knjižice in prvi izpitnim dan je bil za nami.
V soboto nas je zjutraj pozdravilo slabo vreme in sneg. Matej, Darja in Blaž so pomagali na plazišču, z Monjo sva bili v pisarni. Ko so se naši po koncu iskanj vrnili smo neverjetno hitro pospravili in napokali avte in se odpravili proti Sloveniji.
