Zaključek RO sezone...

... je potekal z 9. državno tekmo RO, ki so jo organzirali člani KD Pluton v Ložnici pri Žalcu.
RO ekipa KD Ljubljana je bila skoraj polnoštevilčna. Bilo nas je kar 11, z 14 psi ki so nastopali v kategorijah RO-I, RO-II in RO-III, le v najvišjem razredu letos še nismo imeli predstavnika.

Tekma se je pričela v kategoriji RO-I, kjer sta se od naših najboljše odrezali Renee in Žajša in osvojili 6.mesto! V tej kategoriji sem bila na progi skupaj s sodnico Ano in se učila.
V RO-II smo imeli tri predstavnike, najboljše sta bile Sara in Kala, ki sta za las zgrešili stopničke. Midve z Minny sva jih zamudile, saj sva šli na sprehod pred nastopom Minny v kategoriji RO-III.
V paru sta delali Maja z Roxy in Polona z Minny. Minny je prva delala in s Polono sta bili tokrat zelo usklajeni, le povsem na koncu se je Minny zmedla in prišla do mene?!

Tudi Renne in Tora sta se izkazali in na koncu je bila na podelitvi prav lepa slika:

Naše dobitnice medalj v kategoriji RO-III:

RO ekipa KD Ljubljana se je spet izkazala!

IRO izpiti v Novi Gorici

So potekali od 12.10 do 14.10.2012, v organizaciji DRPB v Novi Gorici.
Midve z Minny sva opravljali RH T B (IRP-R2), žal se nama na iskanju ni izšlo, zakaj smo že malo analizirali, nekaj bomo še...
Ampak disciplino B - poslušnost in premagovanje ovir pa sva zelo dobro opravili, kljub neprijetnemu vremenu, dežju in mokrim oviram. Našla način kako Minny vodit na vajah poslušnosti+premagovanja ovir, ker od 1.1.2012 potekajo po novem IRO&FCI pravilniku.
Sodil je Martin Gut, ki naju je pohvalil za prikazano delo.
Več pa pove filmček:

Da se malo pohvalim...

... Minny je s Polono na 7. državni tekmi v Rally Obediencu, ki je potekala 30.9.2012 v organizaciji KD Ljubljana osvojila 3. mesto v kategoriji RO-III

To je bila njuna peta skupna RO tekma v letošnji sezoni. Na prvih dveh jaz nisem bila prisotna in sta se kar dobro uvrstili. Potem na tekmi na KD Krim, pa sem bila jaz zapisnikar in Minny se je kar malo izgubila na progi. Na tekmi v Grosuplju sta delali dobro a žal za sekundo prekoračili čas.
Sedaj na tekmi v KD Ljubljana mene ni bilo in šlo jima je odlično:

In tako sta si prislužili prvi pokalček :-)
Naslednja tekma je to nedeljo, vendar z Minny opravljava izpit na IRO izpitih v Novi Gorici.
Ampak Polona in Minny bosta sodelovali še na zadnji , finalni tekmi v RO, ki bo 21.10.2012 v organizaciji KD Pluton...

Vaja "Železniška nesreča v Ljubljani"...

je potekala 22.9. v sklopu 1. Kampa Zavoda Vizija Varnosti, Zadnji, tretji dan kampa je organizator Zavod Vizija Varnosti predvidel  skupno vajo udeležencev kampa in ostalih prvih posredovalcev v primeru večje železniške nesreče. Poleg gasilcev, ki jo bili udeleženci kampa, smo sodelovali še policisti, reševalci, vodniki reševalnih psov. 

Vsak je "igral" svojo vlogo, kot bi jo v primeru take masovne nesreče. Reševalci so prišli iz UKC Ljubljana iz PHE Ljubljana in iz ZD širom Slovenije. 

Da pa vse skupaj ni bila samo štabna vaja so sodelovali tudi prostovoljni gasilci in njihovi družinski člani, kot "ponesrečenci". Označeni so bili z rumenimi brezrokavniki, s številkami, imeli so posebne tablice z opisom poškodbe. Na podlagi tega so zdravniki vršili triažo.

Delo so nadzorovali in ocenjevali inštruktorji, vsak za svoje področje.
Cilj sobotne vaje je bil preveriti štabno vodenje, kot tudi komunikacijo in sodelovanje med posameznimi enotami reševalcev. Z analizo ugotoviti "šibke" točke in jih popraviti.
Vaja je potekala dopoldne in popoldne. Namen je bil, znanje pokazano v dopoldanskem času, analizirati in popoldan še enkrat "preigrati" scenarij vaje brez napak...

Koordinator za delo reševalnih psov pri samem reševanju je bil Dušan Weber iz DVRPS. Vodnike reševalnih psov pa sta nas vodila Vera in Grega. Iz ERPS smo sodelovali Lidija, Saška, Peter, Anže, Nadja, Živa, Jani, Aleš, Maja, Tina K in jaz, pridružili sta se nam še Staša in Žana in DVRPS. Janez je bil zadolžen za logistiko. 

Naloga vodnikov reševalnih psov oz bolj naloga naših psov je bila preveriti, če se udeleženci nesreče v paniki in šoku niso razbežali v okolico, kot tudi preiskati razbitine vlakovnih kompozicij.

Naša naloga je bila kar zahtevna... Poleg teh opuščenih tirov, kjer so bile lokomotive, ki so služile za simulacijo nesreče, poteka dejavna mednarodna proga, kjer vlaki vozijo po voznem redu, tudi s hitrostjo 100 km/h. Vodniki smo morali biti zelo pozorni, kje pes preiskuje in ga imeti ves čas na očeh. 

Vodniki smo delovali v trojki - trije vodniki s psi, ki smo bili samostojna enota s svojo vodjo. To je bil eden izmed vodnikov, ki je imel tudi GPS, s katerim je označil vse najdbe ponesrečencev. 

Naše delo je na mestu nesreče koordiniral Grega, Vera pa je imela pregled na delom celotne ekipe vodnikov reševalnih psov. Razdeljeni smo bili v štiri trojke in glede na potrebe in sporočila iz štaba - vodstva vaje, nas je razporejela, kjer je bila potrebna pomoč reševalnih psov.

Ko smo ponerečene osebe našli, je bilo pomembno pravilno sporočanje vodji ekipe vodnikov reševalnih psov, ta je obvestil vodjo lokacije, ki je poslal na mesto najdbe gasilce in zdravniško ekipo. Najdenega ponesrečenca nismo smeli pustiti samega dokler, ga ni prevzela druga reševalna ekipa. Potem smo lahko nadaljevali svoje delo.

Gasilci so ponesrečene osebe glede na poškodbe in navodila zdravnika, s pomočjo različnih tehničnih sredstev predali zdravniškim ekipam, ki so v bližini lokacije nesreče pripravili varno triažno mesto, kjer se je odrejalo transport v bolnišnice oz zdravniško pomoč na triažnem mestu.

Po koncu popoldanskega dela je sledila kratka analiza dela, Pokazalo se je, da so vse ekipe prvih posredovalcev v primeru masovne nesreče, na podlagi ravnanja in ugotovitev iz dopoldanskega dela, popoldne precej boljše opravila svoje delo. 

Seveda pa bo podrobna analiza pokazala kaj vse moramo še izpopolniti, da bo posredovanje vseh ekip v primeru množične nesreče kar najbolj optimalno.

Slike sem si sposodila pri Gregatu in na strani Siol.net. HVALA!

Poletne počitnice 2012

Tkole smo se imele na letošnjem poletnem dopustu v kampu Finida...
Zgodnje vstajanje in sprehod ob sončnem vzhodu, po rdeči zemlji in med robidnicami...
Potem pa plavanje:

Malo poziranja:

Pa drugačnih perspektiv:

Popoldne pa smo počivali:

In čuvali račko:

Tolk je bila pridna tale punca Minny, prav res in je celo pozirala, kar ponavadi neče...

Fajn dopust je bil!!!

Obljuba ...

... dela dolg :-)
V juniju sva bila z Gregorjem na seminarju pri Tobiasu Oleyniku. Kratko poročilce, predvsem pa slike sem že objavila tule, obljubila sem pa tudi, da bom kaj več napisala... kaj novega sva slišala in se naučila!
Torej kar nam je Tobias predaval je deloma zbrano v članku, ki ga je napisal za revijo Der Gebrauchshund. Pravzprav je to prvi del iz serije člankov o njegovem načinu dela.
In da sem zoopet po dolgem času malo "potrenirala" nemščino sem članek prevedla.
Veselo branje:

Der Gebrauchshund, Nr.2/2012; Tobias Oleynik, Das NePoPo-System

NePoPo – sistem

Serija člankov o šolanju avtorja Tobiasa Oleynika

Prvi del

Filozofija

Veliko pot vodi v Rim! S tem člankom želim prikazati eno izmed poti/načinov šolanja psov. Eno izmed veliko poti v Rim …

Avtor ideje in koncepta tega načina šolanja je Belgijec Bart Bellon. V Nemčiji ta način šolanja tako Bart osebno, kot tudi člani ekipe, ki jo je Bart ustanovil Pro StaffTeam (Jogi Zank, Michale Kaiser, Frank Rotlieb in Jens Wicher), podajajo naprej zainteresiranim vodnikom psov. Jaz osebno sem Barta prvič doživel »v živo« pred 10 leti na seminarju v Haßlebnu (Thüringen) in ga še danes vidim kot svojega mentorja. Že takrat je bil eden on njegovih priljubljenih stavkov: »V modernem IPO športu je bistvo najti ravnotežje med motivacijo in koncentracijo.« Šele veliko pozneje sem dojel bistvo, ki tiči za tem stavkom. Zanimivo pa je, da ta stavek še do danes ni izgubil pomena!

Če nekoliko podrobneje pogledamo zahteve današnjega pravilnika (IPO, stanje 1.1.2012). Med drugim se zahteva, da pes vaje izvede pozorno, veselo in natančno, da dobi maximalno število točk. To za nas vodnike psov pomeni: Če imamo psa z veliko motivacijo, torej z visokimi nagoni in energijo, delo izgleda spektakularno, ampak obstaja velika nevarnost, da naredi drobne napake in je nenatančen. To se seveda pozna pri sodnikovi oceni.

Na drugi strani imamo lahko psa, ki je koncentrirano na povelja vodnika in vaje izvaja tehnično pravilno. Ampak gledalci pri takem delu ne vidijo, da pes dela »s srcem«. Delo je »pravilno» in »natančno«, ampak manjkajo veselje (in tako ni hitrosti), moč in »žar«.

Bart mi je enkrat rekel: »Tobias, ko s psom opravljata vaje na izpitu ali tekmovanju, morajo gledalci reči: »Wow, ali si videl harmonijo, tehniko in hitrost tega tima?««

Osebno mislim, da mora IPO šport izkazovati ravno to (ne nazadnje moramo navdušiti splošno javnost in s tem navdušiti za naš hobi tudi naše naslednike!).

Gre torej za to, da najdemo najboljše razmerje med »motivacijo« in »koncentracijo«. 2011 sem imel s svojim psom Kuba vom Fluchtweg z 98 točkami najboljšo poslušnost na WUSV SP za nemške ovčarje v Ukrajini. To je bil neopisljivo lep občutek, pokazati Kubino znanje in stopnjo izšolanosti. Ampak moram po pravici povedati, da je bilo na treningih včasih težko najti to ravnotežje.

Kako lahko bi bilo vse skupaj, če bi lahko Kubi enostavno rekel, kaj mora narediti. Žal seveda to ni bilo mogoče. Psi ne govorijo nemščine! To seveda vedo vsi vodniki. In vendar se vsi smehljamo ob tem dejstvu, saj je vsak pri treningu uporabil besede kot so:« pravilno, ja, natančno, boljše, mirno, tiho«.

»Jezik« naših psov je neverbalna komunikacija! Drugače kot mi ljudje, ki se sporazumevamo z govorom, se naši partnerji sporazumevajo večinoma z brez glasovno komunikacijo: mimika in geste.

Tukaj je razlog, zakaj prihaja med psi in ljudmi do nesporazumov. Učitelj človek in učenec pes ne govorita istega jezika. Poleg tega spoznanja, morajo dobri vodniki vedeti še veliko o tem kako se pes uči. »Kako nekaj povem svojemu psu« je osnovno vprašanje!

Pozitivno in negativno nagrajevanje

Da naučimo določeno vedenje uporabljamo tako imenovane ojačevalce. Ojačevalec je nek signal (hrana, lahek poteg z vrvico), ki na vedenje psa vpliva tako, da pes to vedenje pogosteje in hitreje ponavlja ali pa ga opusti. Strokovna terminologija uporablja pozitivni in negativni ojačevalec – imenovan tudi pohvala, nagrada – (pozitivno: nekaj dodati, negativno: nekaj odvzeti).

Enostavno povedano: Če pes naredi TO, kar želiš, dobi TO, kar on želi. To je lahko npr. hrana ali igrača (žoga, klobasa, ipd). To je pozitiven ojačevalec.

Nasprotno temu je negativni ojačevalec. Pes bo dejanje v prihodnosti naredil večkrat, če s tem da to stori, lahko prepreči, omeji ali se izogne nečemu malo neprijetnemu. Frederic Skinner je te zakone vedenja preučeval v tako imenovanem Skinnerjevi kletki in je to imenoval »operantno« (instrumentalno) kondicioniranje.

Če opišem z lastnimi besedami: Pes stalno »preverja«, ali ima njegovo vedenje negativne ali pozitivne posledice.

	Nagrada	Kazen
Pozitivno	Dodati nekaj PRIJETNEGA	Dodati nekaj NEPRIJETNEGA
Negativno	Odvzeti nekaj NEPRIJETNEGA	Odvzeti nekaj PRIJETNEGA

Oba načina, tako pozitivni kot negativni imata svoje dobre in slabe lastnosti.

Če pogledamo psa, ki ga šolamo izključno po pozitivnem načinu nagrajevanja, imamo partnerja, ki vaje z veseljem izvaja. Ampak v preteklosti sem večkrat videl, da ta sistem ni zanesljiv. Posebno takrat, ko imamo motečo »motivacijo«, se pokažejo slabosti in omejitve tega sistema.

Pes je in ostane oportunist! Dela samo stvari, da izboljša svojo situacijo. Seveda lahko s koščkom hrane psa naučim vaji sedi in prostor, ampak težko bom psa, ki ima lastnosti službene pasme s koščkom briketrirane hrane odvadil preganjati divjad!

V IPO športu so motnje lahko sledeče: vonjave z žara v bližini, goneča samica med gledalci, gledalci s klikerjem ali bičem, aplavz po dobri vaji naprej itn.

Dejstvo: Kjer je »ja«, tam mora biti tudi »ne«.

Ampak zakaj bi moralo biti negativno nagrajevanje sestavni del učinkovitega treninga?

Poglejmo si znanstveno študijo, ki govori o tej tematiki, bolj podrobno.

Das Safety Traninig, Daniel F. Tortora

Že leta 1983 je Daniel F. Tortora iz Amerike opravljal študije z agresivnimi psi. Da je pse obvladoval s 15 različnimi povelji, je uporabil 3 različne načine šolanja. V eni skupini so bili psi nagrajeni izključno z igro (pozitivno nagrajevanje). V drugi skupini, so ob nastopu agresije, na pse vplivali z E-ovratnico. Tretja skupina je delala po tako imenovanem Safety Traninig, Najprej so naučili kaj pomenijo posamezna povelja s pomočjo igre, potem pa so zelo zgodaj uvedli negativen ojačevalec – takoj po povelju so na pse vplivali z E-ovratnico, impulz je bil vedno močnejši, dokler pes ni izvedel povelja, takrat je negativni vpliv prenehal.

Ko so primerjali tri skupine, se je izkazalo da so psi v skupini, ki je delala po Safety Traninig, povelja izvajali tudi pri močnejših motnjah in z večjo zanesljivostjo.

Če povzamem. Veselje do dela in izžarevanje energije je pri psih, ki so šolani po sistemu pozitivnega nagrajevanje, povsem jasna prednost. Ampak ta sistem ne da vedno zanesljivosti pri delu. To se je izkazalo pri šolanju s pomočjo uporabe negativnih ojačevalcev, kjer pa manjkata veselje do dela in izžarevanje energije. Logična posledica je uporabiti oba sistema šolanja v enakem deležu.

NePoPo – sistem

NePoPo – sistem uporablja oba načina, tako pozitivno kot negativno nagrajevanje. Je pa potrebno povedati dve stvari o negativnem nagrajevanju.

1.     Paleta iz izbor pripomočkov, s katerimi lahko na psa vplivamo z rahlim negativnim vplivom obsega od dotika z roko (manualni kontakt) do kovinske ovratnice, vrvice, biča, bodeče ovratnice (mehanski kontakt) do E-ovratnice. Katerega od navedenih pripomočkov vodnik uporablja pri treningu, je prepuščeno njemu. Posebno pri NePoPo – sistemu lahko uporaba E-ovratnice služi samo zato, da nadzorujemo ali je osnovno šolanje utrjeno, ne pa zato da ga nadomesti.

2.    Moč neprijetnega vpliva mora pes zaznati, nikakor pa psu ne sme povzročati bolečine.

Naš moto je »tako veliko kot je potrebno in tako malo kot je mogoče.«

Pes se mora naučiti, kako lahko s svojim vedenjem izključi neprijeten vpliv in v se kasneje temu vplivu izogne.

Ta vpliv bi lahko primerjali z alarmnim sistemom modernih avtomobilov. Ko se odpeljemo, ne da bi se pripeli z varnostim pasom, se po kratkem času prične neprijeten zvok. Ta zvok ne povzroča bolečine, ampak me vseeno kar hitro prepriča, da se privežem. Kako prijetno je, ko ta zvok, ki para živce, končno utihne. Torej je za nas »pozitivno«, če ta »vpliv« preneha.

Naš cilj je, psa izšolati tako, da je vesel in da vaje izvaja vsakič zanesljivo. V praksi to izgleda takole: Psa se s prstom tako dolgo dotikamo na križcu, da se vsede. Potem dobi takoj košček hrane. Tem primeru smo psa nagradili na oba načina. Pes izključi nekaj blago neprijetnega (negativno nagrajevanje) in vodnik k temu doda še nekaj prijetnega (pozitivno nagrajevanje).

Rezultat po koncu šolanja je pes, ki ga lahko obremenimo in je zanesljiv, pri delu pa izžreva posebno energijo. Ne samo, da tak pes vaje rad izvaja ampak jih tudi izvede zanesljivo.

Vir: Saftey Trainig: The elimination of Avoidance-Motivated Aggression in Dogs, Daniel F. Tortora, Journal of Experimental Psychology: General, 1983, Vol. 112, No. 2, 176-214

Prevod: Katja Skulj, dr.vet.med.

Za spomin...

Včasih smo imeli "spominske knjige" v kateri so ti prijatelji napisali lepe misli. Mislim, da se iz šolskih časov nobena ni ohranila, bi morala malo po zaprašenih predalih pobrskat...
Izguba prijatelja me je spomnila kako minljivi smo... 
in naredila sem nekaj kar je že dolgo zapisano v mojem "to-do" listu... FILMČK o Minny:

Ideja je bila sprva narediti filmček o tem kaj Minny še počne, poleg reševanja, RO, IPO... Torej lovljenje frizbija, učenje osnov agilityja, trikci, pa še kaj... No to bo pa naslednji projekt!