... dela dolg :-)
V juniju sva bila z Gregorjem na seminarju pri Tobiasu Oleyniku. Kratko poročilce, predvsem pa slike sem že objavila tule, obljubila sem pa tudi, da bom kaj več napisala... kaj novega sva slišala in se naučila!
Torej kar nam je Tobias predaval je deloma zbrano v članku, ki ga je napisal za revijo
Der Gebrauchshund. Pravzprav je to prvi del iz serije člankov o njegovem načinu dela.
In da sem zoopet po dolgem času malo "potrenirala" nemščino sem članek prevedla.
Veselo branje:
NePoPo – sistem
Serija člankov
o šolanju avtorja Tobiasa Oleynika
Prvi del
Filozofija
Veliko pot vodi
v Rim! S tem člankom želim prikazati eno izmed poti/načinov šolanja psov. Eno
izmed veliko poti v Rim …
Avtor ideje in
koncepta tega načina šolanja je Belgijec Bart Bellon. V Nemčiji ta način
šolanja tako Bart osebno, kot tudi člani ekipe, ki jo je Bart ustanovil Pro
StaffTeam (Jogi Zank, Michale Kaiser, Frank Rotlieb in Jens Wicher), podajajo
naprej zainteresiranim vodnikom psov. Jaz osebno sem Barta prvič doživel »v
živo« pred 10 leti na seminarju v Haßlebnu (Thüringen) in ga še danes vidim kot
svojega mentorja. Že takrat je bil eden on njegovih priljubljenih stavkov: »V
modernem IPO športu je bistvo najti ravnotežje med motivacijo in
koncentracijo.« Šele veliko pozneje sem dojel bistvo, ki tiči za tem stavkom.
Zanimivo pa je, da ta stavek še do danes ni izgubil pomena!
Če nekoliko
podrobneje pogledamo zahteve današnjega pravilnika (IPO, stanje 1.1.2012). Med
drugim se zahteva, da pes vaje izvede pozorno, veselo in natančno, da dobi
maximalno število točk. To za nas vodnike psov pomeni: Če imamo psa z veliko
motivacijo, torej z visokimi nagoni in energijo, delo izgleda spektakularno,
ampak obstaja velika nevarnost, da naredi drobne napake in je nenatančen. To se
seveda pozna pri sodnikovi oceni.
Na drugi strani
imamo lahko psa, ki je koncentrirano na povelja vodnika in vaje izvaja tehnično
pravilno. Ampak gledalci pri takem delu ne vidijo, da pes dela »s srcem«. Delo
je »pravilno» in »natančno«, ampak manjkajo veselje (in tako ni hitrosti), moč
in »žar«.
Bart mi je
enkrat rekel: »Tobias, ko s psom opravljata vaje na izpitu ali tekmovanju,
morajo gledalci reči: »Wow, ali si videl harmonijo, tehniko in hitrost tega
tima?««
Osebno mislim,
da mora IPO šport izkazovati ravno to (ne nazadnje moramo navdušiti splošno
javnost in s tem navdušiti za naš hobi tudi naše naslednike!).
Gre torej za
to, da najdemo najboljše razmerje med »motivacijo« in »koncentracijo«. 2011 sem
imel s svojim psom Kuba vom Fluchtweg z 98 točkami najboljšo poslušnost na WUSV
SP za nemške ovčarje v Ukrajini. To je bil neopisljivo lep občutek, pokazati
Kubino znanje in stopnjo izšolanosti. Ampak moram po pravici povedati, da je bilo
na treningih včasih težko najti to ravnotežje.
Kako lahko bi
bilo vse skupaj, če bi lahko Kubi enostavno rekel, kaj mora narediti. Žal
seveda to ni bilo mogoče. Psi ne govorijo nemščine! To seveda vedo vsi vodniki.
In vendar se vsi smehljamo ob tem dejstvu, saj je vsak pri treningu uporabil
besede kot so:« pravilno, ja, natančno, boljše, mirno, tiho«.
»Jezik« naših
psov je neverbalna komunikacija! Drugače kot mi ljudje, ki se sporazumevamo z
govorom, se naši partnerji sporazumevajo večinoma z brez glasovno komunikacijo:
mimika in geste.
Tukaj je
razlog, zakaj prihaja med psi in ljudmi do nesporazumov. Učitelj človek in
učenec pes ne govorita istega jezika. Poleg tega spoznanja, morajo dobri
vodniki vedeti še veliko o tem kako se pes uči. »Kako nekaj povem svojemu psu«
je osnovno vprašanje!
Pozitivno in
negativno nagrajevanje
Da naučimo
določeno vedenje uporabljamo tako imenovane ojačevalce. Ojačevalec je nek
signal (hrana, lahek poteg z vrvico), ki na vedenje psa vpliva tako, da pes to
vedenje pogosteje in hitreje ponavlja ali pa ga opusti. Strokovna terminologija
uporablja pozitivni in negativni ojačevalec – imenovan tudi pohvala, nagrada –
(pozitivno: nekaj dodati, negativno: nekaj odvzeti).
Enostavno
povedano: Če pes naredi TO, kar želiš, dobi TO, kar on želi. To je lahko npr.
hrana ali igrača (žoga, klobasa, ipd). To je pozitiven ojačevalec.
Nasprotno temu
je negativni ojačevalec. Pes bo dejanje v prihodnosti naredil večkrat, če s tem
da to stori, lahko prepreči, omeji ali se izogne nečemu malo neprijetnemu.
Frederic Skinner je te zakone vedenja preučeval v tako imenovanem Skinnerjevi
kletki in je to imenoval »operantno« (instrumentalno) kondicioniranje.
Če opišem z
lastnimi besedami: Pes stalno »preverja«, ali ima njegovo vedenje negativne ali
pozitivne posledice.
|
Nagrada
|
Kazen
|
Pozitivno
|
Dodati nekaj
PRIJETNEGA
|
Dodati nekaj NEPRIJETNEGA
|
Negativno
|
Odvzeti nekaj
NEPRIJETNEGA
|
Odvzeti nekaj
PRIJETNEGA
|
Oba načina,
tako pozitivni kot negativni imata svoje dobre in slabe lastnosti.
Če pogledamo
psa, ki ga šolamo izključno po pozitivnem načinu nagrajevanja, imamo partnerja,
ki vaje z veseljem izvaja. Ampak v preteklosti sem večkrat videl, da ta sistem
ni zanesljiv. Posebno takrat, ko imamo motečo »motivacijo«, se pokažejo
slabosti in omejitve tega sistema.
Pes je in
ostane oportunist! Dela samo stvari, da izboljša svojo situacijo. Seveda lahko
s koščkom hrane psa naučim vaji sedi in prostor, ampak težko bom psa, ki ima
lastnosti službene pasme s koščkom briketrirane hrane odvadil preganjati
divjad!
V IPO športu so
motnje lahko sledeče: vonjave z žara v bližini, goneča samica med gledalci,
gledalci s klikerjem ali bičem, aplavz po dobri vaji naprej itn.
Dejstvo: Kjer
je »ja«, tam mora biti tudi »ne«.
Ampak zakaj bi
moralo biti negativno nagrajevanje sestavni del učinkovitega treninga?
Poglejmo si
znanstveno študijo, ki govori o tej tematiki, bolj podrobno.
Das Safety
Traninig, Daniel F. Tortora
Že leta 1983 je
Daniel F. Tortora iz Amerike opravljal študije z agresivnimi psi. Da je pse obvladoval
s 15 različnimi povelji, je uporabil 3 različne načine šolanja. V eni skupini
so bili psi nagrajeni izključno z igro (pozitivno nagrajevanje). V drugi
skupini, so ob nastopu agresije, na pse vplivali z E-ovratnico. Tretja skupina
je delala po tako imenovanem Safety Traninig, Najprej so naučili kaj pomenijo
posamezna povelja s pomočjo igre, potem pa so zelo zgodaj uvedli negativen
ojačevalec – takoj po povelju so na pse vplivali z E-ovratnico, impulz je bil
vedno močnejši, dokler pes ni izvedel povelja, takrat je negativni vpliv
prenehal.
Ko so
primerjali tri skupine, se je izkazalo da so psi v skupini, ki je delala po
Safety Traninig, povelja izvajali tudi pri močnejših motnjah in z večjo
zanesljivostjo.
Če povzamem.
Veselje do dela in izžarevanje energije je pri psih, ki so šolani po sistemu
pozitivnega nagrajevanje, povsem jasna prednost. Ampak ta sistem ne da vedno
zanesljivosti pri delu. To se je izkazalo pri šolanju s pomočjo uporabe
negativnih ojačevalcev, kjer pa manjkata veselje do dela in izžarevanje
energije. Logična posledica je uporabiti oba sistema šolanja v enakem deležu.
NePoPo – sistem
NePoPo – sistem
uporablja oba načina, tako pozitivno kot negativno nagrajevanje. Je pa potrebno
povedati dve stvari o negativnem nagrajevanju.
1.
Paleta
iz izbor pripomočkov, s katerimi lahko na psa vplivamo z rahlim negativnim
vplivom obsega od dotika z roko (manualni kontakt) do kovinske ovratnice,
vrvice, biča, bodeče ovratnice (mehanski kontakt) do E-ovratnice. Katerega od
navedenih pripomočkov vodnik uporablja pri treningu, je prepuščeno njemu.
Posebno pri NePoPo – sistemu lahko uporaba E-ovratnice služi samo zato, da
nadzorujemo ali je osnovno šolanje utrjeno, ne pa zato da ga nadomesti.
2.
Moč
neprijetnega vpliva mora pes zaznati, nikakor pa psu ne sme povzročati bolečine.
Naš moto je
»tako veliko kot je potrebno in tako malo kot je mogoče.«
Pes se mora
naučiti, kako lahko s svojim vedenjem izključi neprijeten vpliv in v se kasneje
temu vplivu izogne.
Ta vpliv bi
lahko primerjali z alarmnim sistemom modernih avtomobilov. Ko se odpeljemo, ne
da bi se pripeli z varnostim pasom, se po kratkem času prične neprijeten zvok.
Ta zvok ne povzroča bolečine, ampak me vseeno kar hitro prepriča, da se
privežem. Kako prijetno je, ko ta zvok, ki para živce, končno utihne. Torej je
za nas »pozitivno«, če ta »vpliv« preneha.
Naš cilj je,
psa izšolati tako, da je vesel in da vaje izvaja vsakič zanesljivo. V praksi to
izgleda takole: Psa se s prstom tako dolgo dotikamo na križcu, da se vsede.
Potem dobi takoj košček hrane. Tem primeru smo psa nagradili na oba načina. Pes
izključi nekaj blago neprijetnega (negativno nagrajevanje) in vodnik k temu
doda še nekaj prijetnega (pozitivno nagrajevanje).
Rezultat po
koncu šolanja je pes, ki ga lahko obremenimo in je zanesljiv, pri delu pa
izžreva posebno energijo. Ne samo, da tak pes vaje rad izvaja ampak jih tudi izvede
zanesljivo.
Vir: Saftey Trainig: The
elimination of Avoidance-Motivated Aggression in Dogs, Daniel F. Tortora,
Journal of Experimental Psychology: General, 1983, Vol. 112, No. 2, 176-214